1. Radioterapija karcinoma Merklovih celicPrimož Strojan, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Za karcinom Merklovih celic je značilna visoka stopnja radioobčutljivosti, zato ima radioterapija pomembno vlogo v zdravljenju vseh stopenj v razvoju te bolezni. Redkeje, čeprav primerljivo uspešno kot kirurgija, jo uporabljamo za zdravljenje primarnih tumorjev. Pogosteje dopolnjuje predhodno operacijo, bodisi primarnega tumorja ali področnih zasevkov. Indikacija za pooperativno obsevanje so vsa stanja, ki kažejo na povečano tveganje za ponovitev bolezni v operativnem polju. Radioterapija je učinkovita tudi kot paliativna metoda zdravljenja pri bolnikih z oddaljenimi zasevki ali v slabem splošnem stanju, ki ne dovoljuje intenzivnih kombiniranih zdravljenj.
Ključne besede: rak kože, melanom, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 18.05.2023; Ogledov: 37; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (242,79 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Radioterapija bazalnoceličnega in ploščatoceličnega karcinoma kožePrimož Strojan, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Radioterapija je eno izmed osnovnih zdravljenj bazalnoceličnega in ploščatoceličnega karcinoma kože. Indikacije za zdravljenje z radioterapijo izhajajo iz njenih prednosti in slabosti v primerjavi z ostalimi terapevtskimi možnostmi. Kot edino zdravljenje se uporablja pri starejših bolnikih z multiplimi tumorji, še posebej blizu oči, na nosu ali uhljih, in recidivih po predhodni operaciji. Po operaciji obsevamo ob povečanem tveganju za ponovitev tumorja v operativnem polju (nepopoln izrez, perinevralna invazija, infiltrativno rastoči tumorji). Ob pravilni indikaciji in izvedbi je učinkovitost radioterapije primerljiva s kirurgijo.
Ključne besede: rak kože, melanom, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 18.05.2023; Ogledov: 37; Prenosov: 17
Celotno besedilo (219,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Načela zdravljenja raka glave in vratuPrimož Strojan, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: V Sloveniji je zdravljenje rakov glave in vratu zaradi njihove nizke incidence centralizirano in multidisciplinarno. Poteka izključno v obeh univerzitetnih kliničnih centrih, v Ljubljani in Mariboru (kirurgija), in na Onkološkem inštitutu v Ljubljani (radioterapija, sistemska terapija). Odločitev o namenu in vrsti zdravljenja vedno sprejme multidisciplinarni konzilij, ki izbira med različnimi terapevtskimi možnostmi glede na njihovo učinkovitost, potencialno toksičnost ter splošno stanje in želje bolnika. Manjši (začetni) tumorji so lahko zdravljeni z enim samim terapevtskim načinom, kirurgijo ali radioterapijo, pri večjih, a še operabilnih tumorjih se odločamo med primarno operacijo oziroma nekirurškim zdravljenjem. Bolniki z neoperabilnimi tumorji so zdravljeni z različnimi kombinacijami radioterapije in sistemske terapije. Za paliacijo simptomov se uporabljajo prilagojeni režimi radioterapije in sistemska terapija. Ker je zdravljenje agresivno, je treba bolnika ves čas natančno spremljati, pomembno vlogo pa imajo tudi različne podporne dejavnosti, kot je protibolečinska in prehranska obravnava.
Ključne besede: rak glave in vratu, zdravljenje, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 06.01.2023; Ogledov: 121; Prenosov: 29
Celotno besedilo (122,58 KB) |
5. |
6. |
7. Electrochemotherapy in mucosal cancer of the head and neck : a systematic reviewPrimož Strojan, Aleš Grošelj, Gregor Serša, Christina Caroline Plaschke, Jan B. Vermorken, Sandra Nuyts, Remco De Bree, Avraham Eisbruch, William M. Mendenhall, Robert Smee, Alfio Ferlito, 2021, pregledni znanstveni članek Povzetek: Electrochemotherapy (ECT) is a local ablative treatment that is based on the reversible electroporation and intracellular accumulation of hydrophilic drug molecules, which greatly increases their cytotoxicity. In mucosal head and neck cancer (HNC), experience with ECT is limited due to the poor accessibility of tumors. In order to review the experience with ECT in mucosal HNC, we undertook a systematic review of the literature. In 22 articles, published between 1998 and 2020, 16 studies with 164 patients were described. Curative and palliative intent treatment were given to 36 (22%) and 128 patients (78%), respectively. The majority of tumors were squamous cell carcinomas (79.3%) and located in the oral cavity (62.8%). In the curative intent group, complete response after one ECT treatment was achieved in 80.5% of the patients, and in the palliative intent group, the objective (complete and partial) response rate was 73.1% (31.2% and 41.9%). No serious adverse events were reported during or soon after ECT and late effects were rare (19 events in 17 patients). The quality-of-life assessments did not show a significant deterioration at 12 months post-ECT. Provided these preliminary data are confirmed in randomized controlled trials, ECT may be an interesting treatment option in selected patients with HNC not amenable to standard local treatment.
Ključne besede: electrochemotherapy, head and neck cancer, mucosal cancer
Objavljeno v DiRROS: 23.09.2022; Ogledov: 256; Prenosov: 108
Celotno besedilo (1,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Neuroendocrine carcinoma of the larynx and pharynx : a clinical and histopathological studyPrimož Strojan, Robert Šifrer, Alfio Ferlito, Cvetka Grašič-Kuhar, Boštjan Lanišnik, Gaber Plavc, Nina Zidar, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Neuroendocrine carcinomas (NECs) of the head and neck are rare and the experience scanty. The Cancer Registry of Slovenia database was used to identify cases of laryngeal and pharyngeal NECs diagnosed between 1995%2020. Biopsies were analyzed for the expression of standard neuroendocrine markers (synaptophysin, chromogranin, CD56), INSM1, Ki-67, p16, and PD-L1 (using the combined positive score, CPS). In situ hybridization for human papillomavirus (HPV) and Epstein%Barr virus (EBV) was performed. Twenty patients (larynx, 12; pharynx, 8) were identified. One tumor was well differentiated (WD), five were moderately differentiated (MD), and 14 were poorly differentiated (PD). Disease control was achieved solely by surgery in 4/4 MD/PD T1-2N0-1 tumors. Eight patients died of the disease, seven of which were due to distant metastases. All three traditional markers were positive in 11/17 NECs and the INSM1 marker in all 20 tumors. Two of fourteen p16-positive tumors were HPV-positive, but all three nasopharyngeal NECs were EBV-negative. Three tumors had CPSs % 1. In conclusion, INSM1 was confirmed to be a reliable marker of neuroendocrine differentiation. Except in WD and early-stage MD/PD tumors, aggressive multimodal therapy is needed; the optimal systemic therapy remains to be determined. p16, HPV, and EBV seem to bear no prognostic information.
Ključne besede: electrochemotherapy, head and neck cancer, neuroendocrinic carcinoma
Objavljeno v DiRROS: 07.09.2022; Ogledov: 226; Prenosov: 97
Celotno besedilo (3,97 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Priporočila za zobozdravstveno obravnavo odraslih bolnikov z rakom glave in vratu v Sloveniji, zdravljenih z obsevanjemAleš Fidler, Aleksandar Aničin, Vojislav Didanovič, Tadej Dovšak, Boris Gašpirc, Aleš Grošelj, Andrej Kansky, Matic Koren, Jana Krapež, Hojka Kuralt, Marko Kuralt, Boštjan Lanišnik, Romana Mance Kristan, Jošt Pavčič, Luka Prodnik, Peter Pukl, Tadej Ostrc, Milan Kuhar, Eva Skalerič, Robert Šifrer, Valerija Skopec, Primož Strojan, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Priporočila za zobozdravstveno obravnavo bolnikov z rakom glave in vratu (RGV) v Sloveniji, zdravljenih z obsevanjem sledijo priporočilom The Royal College of Surgeons of England v sodelovanju z The British Society for Disability and Oral Health, dopolnjujejo Priporočila za obravnavo bolnikov z rakom glave in vratu v Sloveniji in hkrati upoštevajo obstoječe zmožnosti slovenskega zdravstvenega sistema. Namen priporočil je prepre-čevanje oz. zmanjšanje zapletov v ustni votlini, ki nastanejo zaradi obsevanja. Opredeljujejo način zobozdravstvene oskrbe pred, med in po zdravljenju raka na vseh treh nivojih zobozdra-vstvene oskrbe, kar zagotavlja njeno pravočasnost in dostopnost. Priporočila predstavljajo poenoteno mnenje vseh deležnikov na področju zobozdravstvene obravnave bolnikov z RGV v državi.
Ključne besede: onkologija, zobozdravstvena obravnava, obsevanje, ustna votlina, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2022; Ogledov: 314; Prenosov: 115
Celotno besedilo (1,45 MB) |
10. Genska terapija v onkologiji, prvi razvojni koraki v SlovenijiMaja Čemažar, Tanja Jesenko, Maša Bošnjak, Boštjan Markelc, Urška Kamenšek, Simona Kranjc Brezar, Špela Kos, Urša Lampreht Tratar, Katarina Žnidar, Andrej Renčelj, Urška Matkovič, Teja Valant, Kristina Levpušček, Živa Modic, Tilen Komel, Tim Božič, Urša Kešar, Barbara Starešinič, Katja Uršič Valentinuzzi, Monika Savarin, Primož Strojan, Gorana Gašljević, Maja Ota, Aleš Grošelj, Črt Jamšek, Rosana Hudej, Matjaž Peterka, Franc Smrekar, Barbara Hubad, Marjan Hosta, Jaka Kužnik, Alojz Hosta, Damijan Miklavčič, Matej Reberšek, Aleksandra Cvetkoska, Anja Zajc, Janja Dermol-Černe, Nataša Tozon, Nina Milevoj, Alenka Nemec Svete, Gregor Serša, 2022, strokovni članek Povzetek: Genska terapija postaja čedalje bolj zanimiva tudi v onkologiji. Med aplikacijami je morda najzanimivejša imunostimulacija. Pripravimo lahko plazmidno DNA, ki nosi zapis za različne imunostimulatorne molekule, ki jih vnesemo v celice tumorjev ali normalnih tkiv. Ta tkiva postanejo proizvajalci teh molekul, ki lahko delujejo lokalno ali pa se izločajo tudi sistemsko v krvni obtok. Ker plazmidna DNA ne prehaja celične membrane, so potrebni dostavni sistemi, virusni ali nevirusni. V naših študijah uporabljamo predvsem nevirusni dostavni sistem – elektroporacijo. Interlevkin 12 (IL-12) je eden od zanimivih citokinov, za katerega je znano protitumorsko delovanje s spodbujanjem imunskega odziva in antiangiogenim delovanjem. Namen projekta SmartGene.si je bil pripraviti plazmid z zapisom za interlevkin 12 (plazmid phIL12) in pripraviti vse potrebno za njegovo klinično testiranje za zdravljenje kožnih tumorjev. V konzorciju smo združili moči s partnerji z akademskega in industrijskega področja. Treba je bilo pripraviti plazmid za uporabo v humani onkologiji po zahtevah Evropske agencije za zdravila (EMA). Za prijavo klinične študije na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) smo morali izvesti tudi vse neklinične raziskave o varnosti in učinkovitosti zdravila. Nato je bilo treba razviti postopek priprave zdravila, zagotoviti primerne prostore za pripravo in izvedbo postopka priprave zdravila. V treh letih smo dosegli vse te zastavljene cilje in dobili dovoljenje za izvajanje klinične študije na kožnih tumorjih, ki ga je izdala JAZMP na osnovi pozitivnega mnenja Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Zdaj poteka klinična študija faze I preizkušanja plazmida phIL12 na kožnih tumorjih glave in vratu z namenom preveriti varnost in sprejemljivost genskega elektroprenosa plazmida v tumorje. Cilj študije je prav tako določiti primeren odmerek zdravila, ki bi ga v nadaljnji klinični študiji uporabili kot adjuvantno zdravljenje k ablativnim terapijam, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija.
Ključne besede: genska terapija, interlevkin-12, plazmidna DNA, elektroprenos genov, rak kože
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 567; Prenosov: 138
Celotno besedilo (420,40 KB) |
