Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Peter Razpet) .

1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
250 let načrtnega usmerjanja razvoja gozda in 135 let usmerjanja populacij prostoživečih živalskih vrst v Trnovskem gozdu
Edo Kozorog, Peter Razpet, 2023, strokovni članek

Povzetek: Pred 250-timi leti je bil narejen prvi gozdnogospodarski načrt za Trnovski gozd, ki je začetek načrtnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Že ob koncu 18. stoletja so takratni gozdnogospodarski načrti vsebovali tudi podatke za lovne vrste v Trnovskem gozdu. V prispevku je predstavljen razvoj ključnih živalskih in rastlinskih vrst v Trnovskem gozdu prek kazalnikov, ki so sestavni del gozdnogospodarskih načrtov. Iz prikaza izhaja, da je bil razvoj nekaterih vrst zelo dinamičen in soodvisen, na kar se je treba pri usmerjanju razvoja stalno prilagajati. Izpostavljena je tudi težava pomanjkljivih podatkov o stanju nekaterih, zlasti ogroženih vrst ter posledično nezanesljivih ocen vzročnih povezav.
Ključne besede: Trnovski gozd, gozdnogospodarsko načrtovanje, upravljanje z divjadjo, ogrožene vrste, Natura 2000
Objavljeno v DiRROS: 03.10.2023; Ogledov: 699; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

2.
Značilnosti rastlinstva, živalstva in gozdnih sestojev v povodju Liščaka v južnih Julijskih Alpah
Peter Razpet, Karin Rutar, Erik Kragelj, Igor Dakskobler, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Članek vsebuje opis značilnosti rastlinstva in živalstva odmaknjene, le po stezah dostopne in skoraj povsem gozdnate grape v zahodni Sloveniji. Raznolikost gozdnih združb in sestojev je povezana z naravnimi značilnostmi, karbonatno-silikatno geološko podlago in velikimi strminami, a tudi s pozno poselitvijo in popolnim izumrtjem zaselkov pred petdesetimi leti in več. Bukovi sestoji, ki so jih nekoč zelo sekali, se že dolgo razvijajo po naravnih zakonitostih, nanje koreniteje vplivajo predvsem vetrolomi in žled. Pionirska grmišča in gozdovi so raznoliki po zgradbi in vrstni sestavi. V bližini nekdanjih bivališč so mogočna stara drevesa, gorski bresti, veliki jeseni in smreke, na nekdanjih njivah nastaja orehov gozd. Grapa je naravna vrednota; predlagamo, naj bi bilo celotno njeno povodje.
Ključne besede: rastlinstvo, živalstvo, drugotna sukcesija, gozdna krajina, Baška dolina, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 19.05.2023; Ogledov: 753; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (964,91 KB)
Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh