11. The impact of scald development on phenylpropanoid metabolism based on phenol content, enzyme activity, and gene expression analysisAnka Čebulj, Heidrun Halbwirth, Maja Mikulič Petkovšek, Robert Veberič, Ana Slatnar, 2020, izvirni znanstveni članek Ključne besede: scald, gene expression, hydroxycinnamic acids, color, enzyme activity, phenol content, scald development, apples, cold storage
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2020; Ogledov: 1715; Prenosov: 543
 Celotno besedilo (907,32 KB) |
12. |
13. |
14. Vaginalni ultrazvok in endometrijski karcinomAndrej Možina, Pavel Zupan, 1992, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: onkologija, ginekologija, rak (medicina), karcinom, maternica, ultrazvok, diagnostika
Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 2105; Prenosov: 587
Celotno besedilo (349,59 KB) |
15. Okrogla miza o detekciji ginekološkega rakaJože Bertole, Božo Kralj, Vera Pompe-Kirn, Stelio Rakar, Tone Šijanec, Marjetka Uršič-Vrščaj, Marija Us-Krašovec, Pavel Zupan, Andrej Kocijan, 1995, drugi sestavni deli Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 2116; Prenosov: 542
Celotno besedilo (1,60 MB) |
16. |
17. Neželeni učinki radioterapije na možganeMatija Zupan, Tanja Roš-Opaškar, 2011, strokovni članek Povzetek: Neželeni učinki radioterapije na možgane so številni in pogosto nepredvidljivi. Lahko gre za neposredno ali posredno okvaro možganov. Okvara se lahko pojavi akutno ali več tednov, mesecev ali celo let po končani radioterapiji. Ločevanje med temi oblikami je pomembno, saj so zgodnji zapleti navadno reverzibilni, pozni pa se večinoma ne popravijo. Incidenco neželenih učinkov radioterapije na možgane je težko oceniti. Razlogi za to so v različnih opredelitvah in metodoloških razlikah v raziskavah ter v klinični sliki, ki se pogosto prekriva z napredovanjem osnovne maligne bolezni. Med mehanizmi radiacijske okvare možganov je v ospredju okvara celic glije in možganskih endotelijskih celic. Za radiacijsko okvaro je zlasti občutljiv hipokampus. Obseg okvare možganov je odvisen od številnih dejavnikov. Dodatna sistemska ali intratekalna kemoterapija pomembno poveča nevrotoksičnost. Diagnosticiranje neželenih učinkov radioterapije na možgane je težavno, saj je časovni interval med radioterapijo in pojavom nevroloških simptomov precej variabilen, klinična slika pa lahko posnema metastatsko, paraneoplastično ali drugo nevrološko bolezen. Zavedati se je treba, da klinično sliko lahko pripišemo neželenim učinkom radioterapije na možgane šele po izključitvi drugih vzrokov. V članku opisujeva različne klinične oblike neposredne in posredne radiacijske okvare možganov. Pri akutni encefalopatiji ima pomembno vlogo okvara krvno-možganske pregrade. Pri zgodnji odloženi encefalopatiji je pomembna demielinizacija, pri pozni odloženi encefalopatiji pa radiacijska nekroza. O kognitivnem upadu kot posledici radioterapije so mnenja še vedno deljena.
Ključne besede: onkologija, radioterapija, možgani, neželeni učinki
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3196; Prenosov: 778
Celotno besedilo (407,07 KB) |
18. |
19. |
