111. Rak jajčnikov : česa še ne vemo? : ginekološki simpozij : Ljubljana, 2. 12. 2021 : zbornik znanstvenih prispevkov2021, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci Povzetek: Ginekološki simpozij Rak Jajčnika: Česa še ne vemo? zajema sklop predavanj, kjer so predstavljeni začetna obravnava žensk s tumorji v področju jajčnikov, nadaljnja predoperativna priprava, najradikalnejši kirurški posegi in zadnje smernice na področju sistemske terapije. Prav tako pozornost namenjamo tudi stereotaktičnemu obsevanju in imunoterapiji, ki na področju ginekoloških rakov počasi dobiva svojo veljavo in mesto.
Ključne besede: napredovali rak, mejno maligni tumorji, ekstraabdominalna kirurgija, citoredukcija, bevacizumab, polimorbidnost, stereotaktično obsevanje, imunoterapija, zborniki, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 10.03.2022; Ogledov: 726; Prenosov: 344
 Celotno besedilo (1,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
112. Pesticidi v vodonosniku Krško-Brežiškega poljaNina Mali, Anja Koroša, Janko Urbanc, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Onesnaženje podzemne vode s pesticidi je splošno razširjen problem, tako v svetu kot tudi v Sloveniji. Glede na pretekle velike obremenitve podzemne vode s pesticidi, je bil namen predstavljene raziskave ugotoviti razširjenost pesticidov v podzemni vodi Krško-Brežiškega polja v obdobju 2018 - 2019 in pri tem preveriti uporabnost metode vzorčenja vode s pasivnimi vzorčevalniki. Skupno smo odvzeli 21 vzorcev podzemne vode na enajstih lokacijah in po dva vzorca v rekah Sava in Krka. V vodi smo določili 15 različnih pesticidov in njihovih razgradnih produktov. V vzorcih podzemne vode sta bila največkrat določena atrazin in njegov razgradni produkt desetilatrazin. Sledijo pesticidi desetilterbutilazin, terbutilazin, metolaklor ter simazin. V površinski vodi smo zaznali atrazin, desetilatrazin, klortoluron, metolaklor in terbutilazin. S kvalitativno metodo vzorčenja s pasivnimi vzorčevalniki smo v podzemni in površinski vodi odvzeli skupno 24 vzorcev. Izločili smo 8 pesticidov, ki se pojavljajo v dveh serijah. Pogostnost pojavljanja posameznih pesticidov je po obeh metodah primerljiva. Pasivno vzorčenje vode se je izkazalo za primerno metodo identifikacije prisotnosti pesticidov. Največje obremenitve s pesticidi na Krško-Brežiškem polju prihajajo s kmetijskih površin. Podzemna voda je bolj obremenjena s pesticidi v osrednjem delu polja v smeri toka od zahoda proti vzhodu. Atrazin in desetilatrazin sta še vedno, kljub dvajsetletni prepovedi, najpogosteje in v najvišjih koncentracijah zaznana pesticida v podzemni vodi Krško-Brežiškega polja.
Ključne besede: podzemna voda, vodonosnik Krško-Brežiško polje, pesticidi
Objavljeno v DiRROS: 09.03.2022; Ogledov: 810; Prenosov: 322
Celotno besedilo (11,46 MB) |
113. Passive sampling with active carbon fibres in the determination of organic pollutants in groundwaterPrimož Auersperger, Anja Koroša, Nina Mali, Brigita Jamnik, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Legislation addressing the quality of groundwater and increasing concerns over public health calls for the development of analytical methods that can produce accurate and precise results at the ppt level. Passive sampling has been recognised as a helpful tool in identifying various organic pollutants in groundwater, even when their presence had not yet been identified through conventional groundwater quality monitoring. The article presents an analytical method involving a simple and cost-effective passive sampling device using Zorflex® activated carbon fibres (ACFs) for the qualitative monitoring of a broad range of organic pollutants in water in a single run. The applicability of the method developed was tested in three hydrogeological studies. In the first case, we present a non-targeted qualitative screening and a list of 892 different contaminants detected in the groundwater in Slovenia. In the second case, we discuss the presence and origin of organic compounds in the groundwater from a pilot area of the urban aquifer, Ljubljansko polje. The third case presents a comparison of results between passive and grab sampling. Passive sampling with ACFs confirmed the presence of a pollutant, even when it had not been previously detected through a quantitative method.
Ključne besede: GC-MS, organic pollutants, qualitative analysis, passive sampling, groundwater
Objavljeno v DiRROS: 03.03.2022; Ogledov: 697; Prenosov: 298
Celotno besedilo (3,83 MB) |
114. Celostna obravnava geokemije trdnih anorganskih delcev v urbanem okoljuMartin Gaberšek, 2020, doktorska disertacija Povzetek: Biogeokemično kroženje elementov je v urbanih okoljih zaradi velikega števila prebivalcev in njihovih različnih dejavnosti precej drugačno kot v naravnih. Zaradi kompleksnosti urbanih okolij, je pri geokemičnih raziskavah treba uporabiti celosten pristop. To pomeni, da s kombinacijo različnih metod preučujemo vsebnosti in pojavljanje potencialno strupenih elementov (PSE) v več urbanih materialih. V okviru doktorske disertacije smo na urbanem območju Maribora raziskovali tla, podstrešni, stanovanjski in cestni prah ter trdne delce nakopičene v snegu in delce v zraku. Opredelili smo lastnosti obravnavanih materialov in geokemične značilnosti Maribora ter vpeljali analizo trdnih delcev v zraku s SEM/EDS. Prevladujoč mineral v tleh je kremen (geogen vpliv), v cestnem prahu dolomit (zimsko posipanje cest) in v podstrešnem prahu sadra, ki je najverjetneje sekundarnega nastanka. Analiza vsebnosti 65 elementov v tleh in vseh treh tipih prahov je pokazala, da se ti materiali po kemični sestavi medsebojno močno razlikujejo. Prevladujoč antropogen izvor smo v vseh materialih, z izjemo stanovanjskega prahu, pripisali Cd, Cu, Pb, Sb, Sn in Zn. Dodatno so v posameznih materialih pretežno antropogenega izvora še nekateri drugi PSE. Na dveh industrijskih območjih (Melje in Tezno) so vsebnosti PSE običajno najvišje, zato predvidevamo, da so večinoma posledica pretekle in sedanje kovinske industrije. V primerjavi s tlemi, so vsebnosti PSE višje v prahovih, kar je deloma posledica razlik v njihovem nastanku in v fizikalno-kemičnih lastnostih, vpliva antropogenih virov ter različnega zadrževalnega časa materialov. Podstrešni prah odraža zgodovinske vplive, cestni prah predvsem današnje vplive industrije in prometa ter stanovanjski prah vplive znotraj stanovanj. Z analizo prahov in delcev v snegu ter zraku s SEM/EDS smo ugotovili, da izmed delcev s PSE v vseh materialih prevladujejo oglati Fe-oksidi. Samo na industrijskem območju Melje se pojavljajo Cu-Zn ostružki, ki najverjetneje izvirajo iz livarne in Fe-Cr (Cu, Mn, Ni) ostružki, najverjetneje iz tovarne kovinskega pohištva ter livarne. Za Tezno so značilni predvsem visoki deleži Fe-oksidov in kroglastih Fe-oksidov, pogosto z nizkimi vsebnostmi Mn in drugih PSE. Glede na rezultate, kemična sestava stanovanjskega prahu odraža predvsem vire znotraj stanovanj in manj zunanje vplive. Izmed notranjih virov smo najbolj jasno prepoznali uporabo vžigalnikov v stanovanjih v katerih stanovalci kadijo, kar se odraža v visokih vsebnostih Ce, Fe in La ter pojavljanju Fe-Ce-La-O kroglic. Biodostopni deleži (BAF) PSE se močno razlikujejo med različnimi elementi, vzorci in materiali. V tleh, cestnem in podstrešnem prahu so večinoma večji v želodčni fazi kot v želodčno-črevesni. Za stanovanjski prah velja obratno. Med najbolj biodostopnimi PSE v želodčni fazi so Cd, Cu, Pb in Zn, katerih povprečni BAF je pogosto nad 40 %, ter v želodčno-črevesni As, Cd, Cu in Ni.
Ključne besede: urbana geokemija, trdni delci, potencialno strupeni elementi, biodostopnost, tla, podstrešni prah, stanovanjski prah, cestni prah, SEM/EDS
Objavljeno v DiRROS: 03.03.2022; Ogledov: 1069; Prenosov: 358
 Povezava na celotno besedilo |
115. Hotspots of genetic resources for animals, plants and forests : lessons learned from case studiesJ. Phillips, Marjana Westergren, K. B. Fjellstad, Danijela Bojkovski, Michele Bozzano, Magda Bou Dagher Kharrat, Hojka Kraigher, Francois Lefevre, Nigel Maxted, S. Perez-Espona, Nina Sæther, Enrico Sturaro, Jelka Šuštar Vozlič, Tor Myking, 2021, strokovna monografija Objavljeno v DiRROS: 11.01.2022; Ogledov: 876; Prenosov: 383
Celotno besedilo (4,02 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
116. Priporočila Onkološkega inštituta za obravnavo bolnikov z adenokarcinomom tankega črevesaErik Brecelj, Vesna Zadnik, Ksenija Strojnik, Nina Boc, Gorana Gašljević, Jera Jeruc, Gašper Pilko, Martina Reberšek, Franc Anderluh, 2021, strokovni članek Ključne besede: adenokarcinom tankega črevesa, priporočila, prebavni trakt, redki raki
Objavljeno v DiRROS: 16.12.2021; Ogledov: 1045; Prenosov: 448
Celotno besedilo (226,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
117. Priporočila Onkološkega inštituta za zdravljenje bolnikov z adenokarcinomom želodcaErik Brecelj, Vesna Zadnik, Neva Volk, Mateja Krajc, Ana Blatnik, Ksenija Strojnik, Nina Boc, Yasmin Marianna Hunt, Gorana Gašljević, Jera Jeruc, Srdjan Novaković, Marko Boc, Franc Anderluh, Martina Reberšek, Borut Štabuc, Irena Oblak, Janja Ocvirk, Ana Jeromen, Zvezdana Hlebanja, Tanja Mesti, Marija Ignjatović, Nežka Hribernik, Ibrahim Edhemović, Gašper Pilko, Rok Petrič, Ajra Šečerov Ermenc, Nada Rotovnik-Kozjek, Vaneja Velenik, Sonja Kramer, Maja Ebert Moltara, Jernej Benedik, 2021, strokovni članek Ključne besede: adenokarcinom želodca, priporočila, prebavni trakt, multidisciplinarno zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 16.12.2021; Ogledov: 1140; Prenosov: 509
Celotno besedilo (355,48 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
118. Učinkovitost in najpogostejši neželeni učinki zdravljenja z zaviralci od ciklina odvisnih kinaz 4 in 6 (CDK 4/6) pri metastatskem raku dojkeNina Privšek, Cvetka Grašič-Kuhar, 2021, kratki znanstveni prispevek Povzetek: dZaviralci od ciklina odvisnih kinaz (CDK)4/6 so relativno nova tarčna zdravila pri raku dojk, ki jih uporabljamo pri hormonsko odvisnem HER-2 negativnem podtipu za bolnice z lokalno napredovalim ali razsejanim rakom. V registracijskih kliničnih raziskavah, kot tudi v vsakodnevni praksi, so se izkazali za učinkovita zdravila s sprejemljivim varnostnim profilom. V spodnjem prispevku bomo na kratko predstavili učinkovitost in najpogostejše neželene učinke zdravljenja z zaviralci CDK4/6 ter ukrepanje ob njihovem pojavu.
Ključne besede: zaviralci CDK4/6, palbociklib, ribociklib, abemaciklib, neželeni učinki
Objavljeno v DiRROS: 14.12.2021; Ogledov: 951; Prenosov: 270
Celotno besedilo (158,51 KB) |
119. Agricultural landscape affects sex-specific differences in the abundance of Drosophila suzukii in raspberry orchardsMaarten De Groot, Magda Rak Cizej, Andreja Kavčič, Špela Modic, Franček Poličnik, Nina Šramel, Primož Žigon, Jaka Razinger, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: In recent decades, the spotted wing Drosophila (SWD) (Drosophila suzukii), an invasive pest, has caused a great deal of damage to fruit crops. There is therefore an urgent need to develop strategies to control the populations of this species. It has been found that the landscape context can buffer or increase the severity of pest outbreaks in agriculture, and it is important to understand how this process works in SWD for all crops. Given this background, we investigated the influence of forest on SWD populations in raspberry orchards and surrounding agricultural land. We selected 10 locations in the central part of Slovenia, five of which were closer than 200 m from the forest edge and five of which were more than 200 m from the forest edge. We collected SWD adults in three habitat types per location from the end of June until the end of October 2020. The results showed that forest harboured a larger SWD population than orchards and agricultural land. Over the season, the number of individuals increased exponentially over time, and the difference between forest and other habitat types increased. The distance from the forest had a negative effect on the abundance of SWD. There was a difference in abundance observed between males and females, with males being less abundant farther away from the forest than females. However, the distance from the forest only had a negative effect on the abundance of females in September. Based on the results, we propose potential measures for the control of SWD in raspberry orchards.
Ključne besede: agricultural ecosystem, integrated pest management, invasive species, raspberry, spotted wing drosophila
Objavljeno v DiRROS: 15.11.2021; Ogledov: 748; Prenosov: 766
Celotno besedilo (1,30 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
120. Pogoji za opravljanje del v gozdovihNina Škrk, Matevž Triplat, 2019, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: izvajanje gozdarskih del, gozdarske storitve, varnost, pogoji, strokovna usposobljenost
Objavljeno v DiRROS: 07.10.2021; Ogledov: 817; Prenosov: 249
Celotno besedilo (560,71 KB) |
