11. |
12. |
13. |
14. Hipogonadizem po zdravljenju raka v otroštvuLorna Zadravec-Zaletel, Nevenka Bratanič, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: Preživetje otrok z rakom se je v zadnjih desetletjih močno povečalo. Zdravljenje otroškega raka lahko povzroči posledice na različnih organih in organskih sistemih, tudi na spolnih žlezah. Ker je pričakovana življenjska doba mladih bolnikov dolga, so v zadnjih letih raziskave poznih posledic zdravljenja raka v otroštvu v ospredju zanimanja. Namen naše raziskave je bil ugotoviti pogostnost hipogonadizma pri populaciji ozdravljenih bolnikov, ki so se zaradi raka v otroštvu zdravili v Sloveniji od 1965 do 1995, in dejavnike tveganja za hipogonadizem pri teh bolnikih. Preiskovanci in metode: V študijo smo vključili 297 preiskovancev (115 žensk in 182 moških). Ob diagnozi malignega obolenja so bili stari 0 do 16 let (mediana 9 let), hormonsko testiranje pa so imeli 3 do 32 (med. 11,5) let po končanem zdravljenju v starosti 14 do 42 (med. 20) let. Večina (90 %) bolnikov je imela kombinirano zdravljenje, ki je vključevalo 2 ali 3 načine zdravljenja (operacijo (OP), kemoterapijo (KT), obsevanje (RT)). Največji delež bolnikov je imel kombinacijo zdravljenja s KT in RT (41 %). Delovanje spolnih žlez smo ovrednotili z anamnestičnimi podatki, s kliničnim pregledom in z laboratorijskim testiranjem (test GnRH). Za vrednotenje dejavnikov tveganja za hipogonadizem po zdravljenju raka v otroštvu smo uporabili multivariatno analizo – model klasifikacijskega odločitvenega drevesa, s katerim lahko istočasno študiramo vpliv posameznih neodvisnih spremenljivk in njihove medsebojne povezave na odvisno spremenljivko. Rezultati: Primarni hipogonadizem (PH) smo ugotovili pri 76 (26 %) preiskovancih, in sicer pri 62 (34 %) moških in pri 14 (12 %) ženskah. Velik delež PH so imeli bolniki, ki so se zdravili zaradi Hodgkinove bolezni (HB) ali tumorja kličnih celic (GCT) (50 %). Veliko tveganje za PH je imela skupina moških bolnikov, zdravljenih zaradi HB s KT (72 %), in skupina bolnikov, zdravljenih z RT medenice in KT, ki je vključevala tudi alkilirajoče agense (KT z AA) (79 %). Veliko tveganje za okvaro in disfunkcijo kličnega epitelija testisov so imeli bolniki, zdravljeni z RT medenice in KT z AA. Veliko tveganje za okvaro in disfunkcijo jajčnikov so imele bolnice, zdravljene zaradi GCT (89 %), in tiste, ki so bile zdravljene z RT medenice (50 %). Ugotovili smo, da je KT po shemi LOPP (levkeran in prednison) manj gonadotoksična za testise kot MOPP (nitrogen mustard, vinkristin, prokarbazin in prednison). Pri moških preiskovancih je bil odmerek ciklofosfamida 20 g/m2 in platinola 1 g/m2 združljiv z normalnim delovanjem kličnega epitelija testisov. Ugotovili smo možnost pojava blage stopnje okvare jajčnikov oz. LC (Leydigovih celic) po KT z aktinomicinom D in vinkristinom, sicer pa po KT z antibiotiki, antimetaboliti (razen ara-C) in inhibitorji delitvenega vretena nismo ugotavljali pojava PH. Ugotovili smo možnost vpliva RT glave na nastanek primarne okvare gonad prek še neznanega mehanizma. Sklep: Okvara spolnih žlez po zdravljenju raka v otroštvu je pogosta, zato je testiranje delovanja spolnih žlez pri mladostnikih, zdravljenih zaradi raka v otroštvu, nujno. Jajčniki so za škodljivo delovanje KT in RT manj občutljivi kot testisi. V večji meri jih okvari RT medenice kot KT z AA, testisi pa so občutljivejši za kvarni učinek KT z AA. Po zdravljenju lahko pride do popravka poškodbe jajčnikov in kličnega epitelija testisov, z daljšanjem časa opazovanja nad 10 let pa se stopnja njihove okvare ne spreminja. KT z AA lahko povzroči sicer redko klinično pomembno disfunkcijo in okvaro LC.
Ključne besede: otroci, rak (medicina), zdravljenje, posledice, spolne žleze, hipogonadizem
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3184; Prenosov: 799
 Celotno besedilo (134,14 KB) |
15. Social context as a pillar of sustainable forest management - a Slovenian caseNevenka Bogataj, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: Social context as more or less neglected field of sustainable development is crucial for the implementation of forest management measures. We can consider it as a basis to cope with (changing) structure characteristics. Realisation of public services, which we face when coping with economic crisis, might take this into consideration. The Forest Service network serves as a scanner of needs in their social context. It is also a respondent to local specifics in the form of forest management measures. Evidence of research on the social research in Slovenian forestry is weak, although not non-existent. We tested asystem approach, a structuring method of general public. Segmentation, a method presented, is generally known in marketing and has not been used in Slovenian forestry up to now. The two-step clustering analysis of quantitative data gathered with an inquiry of study circles (form of community learning) was used and is described herewith. The results show three general value based segments of study circle participants. The role of Slovenian foresty is changing and is not independent of its dynamic and colourful social contexts, Recognition of the society structure and dynamics may contribute to the rationalisation of organisational models during the crisis period. Hoewer, grounded actualisation of recent organisational models is possible only by considering priorities of the society's segments. We conclude with suggestion for more R&D engagement in the social pillar of multifunctional forest management, in particular as the Slovenian social context is defined by dominance of private property and forest owners' ageing, which are far from being analysed and responded to.
Ključne besede: forestry, sustainable development, structure of society, segmentation, information flow, knowledge flow
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4708; Prenosov: 1966
Celotno besedilo (309,11 KB) |
16. |
17. Monitoring propadanja gozdov in gozdnih ekosistemov : priročnik za terensko snemanje podatkovMarko Kovač, Primož Simončič, Nevenka Bogataj, Franc Batič, Dušan Jurc, Milan Hočevar, 1995, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: propadanje gozdov, gozdni ekosistemi, monitoring
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2851; Prenosov: 760
Celotno besedilo (2,21 MB) |
18. Strokovne osnove za sklepanje dogovora o temeljih prostorskega plana občine Jesenice : gozdarstvo, kmetijstvoIvan Žonta, Marko Kmecl, Miha Adamič, Nataša Kovačević, Ivan Smole, Miroslav Kapus, Janez Košir, Jože Šavor, Nevenka Strlekar, Marta Karlovšek-Debelak, Zdenka Vezovišek-Goriup, 1980, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: raba tal, občinski prostorski plani, Jesenice, načrtovanje, gozdnogospodarsko načrtovanje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2712; Prenosov: 731
Celotno besedilo (7,20 MB) |
19. Napredek pridobivanje in rabe lesa za razvoj podeželja v občini Solčava : študijaRobert Robek, Nevenka Bogataj, Jaka Klun, Nike Krajnc, Robert Mavsar, Nikica Ogris, Mitja Piškur, Mirko Medved, 2002, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: pridobivanje lesa, raba lesa, vpliv na okolje, mala gozdna posest, tehnološki razvoj, gozdna tehnika
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3221; Prenosov: 839
Celotno besedilo (3,50 MB) |
20. |
