51. Prehrana in rak : kaj jesti, če zbolimoNada Rotovnik-Kozjek, Denis Mlakar-Mastnak, Irena Sedej, 2009, strokovna monografija Povzetek: Knjižica vsebuje številne praktične nasvete in odgovore na vprašanja, ki bolnike najbolj begajo, ko se med zdravljenjem rakave bolezni sprašujejo, kaj naj jedo. Želimo si in verjamemo, da boste skupaj z nasveti iz te knjige hitreje okrevali. Ključne besede: rak, dietna prehrana, prehranski dodatki Objavljeno v DiRROS: 25.03.2019; Ogledov: 3091; Prenosov: 704 Celotno besedilo (3,19 MB) |
52. Priporočila za prehrano bolnika z rakomNada Rotovnik-Kozjek, Denis Mlakar-Mastnak, Uroš Smrdel, Helena Barbara Zobec Logar, Andraž Perhavec, 2007, strokovni članek Povzetek: Podhranjenost in kaheksija sta pri bolnikih z rakom pogosta in sta pokazatelja slabše prognoze. Bolnikovo slabo prehransko stanje je povezano s slabšo kakovostjo življenja, slabšim funkcionalnim stanjem bolnika, večjim številom stranskih učinkov zdravljenja, slabšim odzivom tumorja na zdravljenje in s krajšim preživetjem. Prehransko obravnavo bolnika z rakom izvajamo pogosto, prehransko intervencijo pa začnimo dovolj zgodaj, da preprečimo in/ali zmanjšamo nadaljnjo izgubo telesne celične mase. Prehransko podporo začnimo, če je do podhranjenosti že prišlo ali če se predvideva, da bo vnos hrane zmanjšan za več kot 7–10 dni. Z enteralno (priporočen način) ali parenteralno prehrano moramo nadomestiti razliko med dejanskim vnosom in izmerjenimi potrebami. Energetske potrebe bolnikov z rakom so primerljive z energetskimi potrebami bolnikov, ki nimajo raka. Potrebe po beljakovinah so 1,2–2 g/kg telesne teže/dan. Pri bolnikih s kaheksijo lahko uporabimo modulatorje presnove. Pri bolnikih z rakom je uporaba enteralne prehrane indicirana 5–7 dni pred velikimi abdominalnimi posegi. Med obsevanjem v predelu glave, vratu in v gastrointestinalnem predelu lahko s prehranskim svetovanjem in uporabo enteralne prehrane preprečimo izgubo telesne teže in prekinitev radioterapije. Rutinska enteralna prehrana ni indicirana med kemoterapijo. Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3048; Prenosov: 748 Celotno besedilo (251,04 KB) |
53. |
54. |
55. Prehranska podpora bolnika z rakomNada Rotovnik-Kozjek, 2014, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Bolniki z rakom požiralnika in želodca zelo pogosto izgubljajo telesno maso, kar vodi v podhranjenost ter pospešuje razvoj kaheksije. Hujšanje in razvoj podhranjenosti pospešujeta razvoj kaheksije, znižujeta funkcionalno stanje bolnikov ter njihovo kakovost življenja. Funkcionalno stanje in kakovost življenja bolnikov sta slabša. Slabši je odziv tumorja na zdravljenje, to spremlja več neželenih sopojavov in slabše preživetje. Vzroki za hujšanje in razvoj podhranjenosti so pri bolnikih s tumorji zgornjih prebavil številni ter se pogosto pojavijo že ob začetku bolezni. Zato naj diagnostika kaheksije in prehranska obravnava bolnika potekata vzporedno z zdravljenjem rakaste bolezni. Izvajata se na enak način kot vsaka druga medicinska terapija. Prehransko intervencijo, kot osnovni ukrep preprečevanja podhranjenosti in razvoja kaheksije, je treba pričeti dovolj zgodaj, da preprečimo in/ali zmanjšamo nadaljnjo izgubo telesne celične mase. Energetske potrebe bolnikov z rakom so primerljive z energetskimi potrebami bolnikov, ki nimajo raka. Potrebe po beljakovinah so 1,2 do 2,0 g/kg telesne teže/dan. Pri bolnikih s kaheksijo lahko uporabimo modulacijo presnove z omega-3 maščobnimi kislinami. Ključne besede: prehrana, onkologija, prehranska podpora, rak prebavil Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3337; Prenosov: 794 Celotno besedilo (563,62 KB) |
56. |
57. |
58. |
59. Telesna aktivnost pri bolnikih z rakomNada Rotovnik-Kozjek, 2010, strokovni članek Povzetek: Presnovne spremembe pri kaheksiji povzročajo pospešeno izgubo funkcionalnih tkiv v telesu, predvsem so prizadete mišice. Nezadostna telesna aktivnost in podhranjenost telesno propadanje še pospešujeta. Učinki vadbe pri bolnikih z rakom tako kot pri drugih kroničnih bolnikih neposredno zmanjšujejo negativen vpliv bolezni na telo. Z redno telesno vadbo v aerobnem območju se povečujejo funkcionalne sposobnosti obtočil, srca, mišic in presnovnih procesov, ki vodijo do večje vzdržljivosti telesa. Z vajami za moč pa se vzdržuje zmogljivost mišic in zavira njihovo propadanje.Telesna vadba naj bo redna, 3- do 5-krat na teden. Če je bolnik močno presnovno iztirjen in ima hudo prizadet imunski sistem, telesne vadbe ne priporočamo. Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2987; Prenosov: 708 Celotno besedilo (123,57 KB) |
60. Priporočila za obravnavo bolnikov z rakom debelega črevesa in dankeVaneja Velenik, Irena Oblak, Erik Brecelj, Janja Ocvirk, Ibrahim Edhemović, Ana Jeromen, Franc Anderluh, Mirko Omejc, Stojan Potrč, Borut Štabuc, Maja Marolt-Mušič, Peter Popović, Martina Reberšek, Vesna Zadnik, Jasna But-Hadžić, Blaž Trotovšek, Mateja Krajc, Maja Ebert Moltara, Jernej Benedik, Neva Volk, Rok Petrič, Matej Bračko, Snježana Frković-Grazio, Nada Rotovnik-Kozjek, 2017, strokovni članek Ključne besede: sistemsko zdravljenje, rak debelega črevesa, rak danke, slikovna diagnostika, kirurgija, obsevanje Objavljeno v DiRROS: 16.03.2018; Ogledov: 4241; Prenosov: 1103 Celotno besedilo (1,10 MB) |