Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Gostota lesa je fizikalna lastnost, ki je enostavno določljiva in nakazuje na številne druge lastnosti lesa in s tem tudi na njegovo uporabnost v lesno-predelovalni industriji, gradbeništvu ali energetiki. Ker je odvisna od vlažnosti ter poroznosti, se v stroki pojavljajo različne definicije gostot lesa, med katerimi je največkrat uporabljena gostota lesa v absolutno suhem stanju. Namen prispevka je predstavitev različnih načinov določanja gostote lesa ter pomen hitrega in natančnega določanje tega parametra kakovosti pri razvoju gozdno lesnega biogospodarstva. V stroki obstaja več neposrednih in posrednih metod določanja gostote; najbolj običajen in razširjen je volumetrični pristop, sledi postopek ocenjevanja gostote s penetrometrom, rezistografom, visokofrekvenčno denzitometrijo, rentgenskimi žarki, infrardečo spektroskopijo ter mikrovalovi. Les je surovina, ki ji bo v prihodnosti pomen še naraščal, saj je ključna za razvoj trajnostnega biogospodarstva. Natančno in pravočasno določanje gostote lesa bo omogočalo ustrezno razporejanje in usmerjanje tokov te surovine med posameznimi konvencionalnimi in novimi sektorji (področji rabe) in posledično bolj učinkovito in trajnostno rabo.
Ključne besede: lastnosti lesa, gostota lesa, rezistograf, penetrometer, rentgenska denzitometrija, visokofrekvenčna denzitometrija, gozdno lesno biogospodarstvo
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2021; Ogledov: 4205; Prenosov: 2508
Celotno besedilo (2,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Izhodišča: Pandemija koronavirusne bolezni 2019 (covid-19) je zaradi epidemioloških ukrepov, zlasti spodbujanja fizične distance, marsikje po svetu pospešila uvajanje telemedicine v klinično prakso. Zato smo želeli pridobiti stališča onkoloških bolnikov in zdravnikov do tovrstne obravnave v onkologiji. Metode: K izpolnjevanju dveh ločenih kvantitativnih vprašal-nikov smo med 27. majem in 11. junijem 2020 prek elektronske pošte ter s pomočjo Slovenskega združenja organizacij bolnikov z rakom (ONKO NET) povabili bolnike z rakom, ki so bili bodisi na aktivnem zdravljenju bodisi na sledenju po zaključenem zdravljenju, in zdravnike onkologe. Dodatno je bil v Sektorju radioterapije Onkološkega inštituta Ljubljana izveden presečni dan za bolnike med obsevanjem. Rezultati: Na spletni ali natisnjen vprašalnik za bolnike je odgovorilo 475 bolnikov, od tega 310 (65,3 %) na aktivnem onko-loškem zdravljenju in 132 (27,8 %) v fazi sledenja. Skoraj polovica bolnikov (48,4 %) je kot primarno diagnozo navedla rak dojk. Več kot desetina vseh (11,3 %) je zaradi pandemije želela opustiti zdravniški pregled. V zasebnem življenju jih pametni telefon ali tablico uporablja 72,4 % in vsaj 30 % bolnikov bi bilo pripravlje-nih v bodoče pogosteje uporabljati telemedicinske storitve. Od 168 povabljenih zdravnikov jih je na vprašalnik odgovoril 101 (60 %) in ocenil, da bi s pomočjo telemedicine lahko opravil 21 % (0%80 %) vseh svojih storitev. Če bi se sami znašli v vlogi bolnika, bi bila prip-ravljena po telemedicini poseči dobra polovica sodelujočih (54,5 %). Zaključki: Uporaba telemedicine v onkologiji bi bila ob upošteva-nju nekaterih omejitev sprejemljiva za pomemben del bolnikov in zdravnikov
Ključne besede: telemedicina, covid-19, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 18.03.2021; Ogledov: 1610; Prenosov: 434
Celotno besedilo (272,20 KB)

Ključne besede: gozdarstvo, raziskovalno delo, lesarstvo, gozdno-lesna veriga
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2021; Ogledov: 1251; Prenosov: 310
Celotno besedilo (82,81 KB)

Objavljeno v DiRROS: 26.11.2020; Ogledov: 1392; Prenosov: 834
Celotno besedilo (1,91 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Ključne besede: micro-kinetic multi-scale modelling, catalytic hydrodeoxygenation reactions, 5-hydroxymethylfurfural, furfural, levulinic acid
Objavljeno v DiRROS: 23.11.2020; Ogledov: 1283; Prenosov: 998
Celotno besedilo (6,54 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...