Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Matija Klopčič) .

1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Tree and stand growth differ among soil classes in semi-natural forests in central Europe
Andrej Bončina, Matija Klopčič, Vasilije Trifković, Andrej Ficko, Primož Simončič, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: We determined the size of differences in stand and tree growth in semi-natural forests with respect to 16 reference soil groups. The forest area of Slovenia (11.8 thousand km2) was used as the study area, and reference soil units were derived from the national soil map at a 1:25,000 scale consisting of 10,781 polygons with an average size of 117.95 ha. Stand growth was defined as periodic stand basal area increment, while the growth of Norway spruce, silver fir, Scots pine, European beech and sessile oak trees was estimated by the periodic diameter increment of 238,349 dominant trees on 67,061 permanent sampling plots. A linear fixed-effects model and linear mixed-effect models were used for studying stand and tree growth in different site, stand and tree conditions. The soil unit was the dummy variable with Dystric Cambisols set as the reference category. Soil contributed 4.3 % to the explained variability of basal area increment and 4–27 % to the explained variability of the diameter increment of the five tree species. Soil was a stronger driver of stand and tree growth than climate or topography. Stand and tree species production rate on soil units was in the interval of −28 % to +5 % and −47 % to +14 % of that on the reference soil unit, respectively. Stand growth was the highest on Eutric Gleysols and the lowest on Histosols, and tree species generally exhibited the highest and the lowest growth rates on different soil units. We suggest that soil should be considered in growth models and studied interrelatedly with climatic, site and stand variables.
Ključne besede: reference soil groups, FAO soil unit, natural forest, stand growth, tree growth
Objavljeno v DiRROS: 29.12.2022; Ogledov: 84; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Preverjanje uporabnosti modela SiWaWa za simuliranje razvoja čistih bukovih in smrekovih enomernih sestojev v Sloveniji
Matija Klopčič, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Modeli razvoja gozdov napovedujejo razvoj dreves in gozdnih sestojev glede na drevesne, sestojne, rastiščne in gozdnogospodarske dejavnike. Zaradi kompleksne narave gozdnih ekosistemov in dolgih proizvodnih ciklov je modeliranje razvoja gozdov pomemben sestavni del upravljanja gozdov. Sestojni modeli so bili prepoznani kot primerni za podporo odločanju pri upravljanju z gozdovi. Primer takega modela je švicarski model SiWaWa, ki smo ga preizkusili v pričujoči raziskavi. Na štirih vzorcih po 50 stalnih vzorčnih ploskev v negospodarjenih in gospodarjenih čistih bukovih in čistih smrekovih enomernih sestojih smo izvedli simulacije razvoja gozdov za obdobje 10 let, nato pa smo primerjali dejanske vrednosti in modelske napovedi za sestojno temeljnico G, število dreves N in srednje temeljnični premer Dg. Napovedovanje razvoja čistih bukovih gozdov je bilo zadovoljivo točno; v negospodarjenih sestojih je celotna napaka RMSE za sestojno temeljnico znašala 2,35 m2 /ha, v gospodarjenih sestojih pa 3,42 m2/ha ob upoštevanju le posekanih dreves in 4,35 m2/ha ob upoštevanju celotne mortalitete. Enako ne moremo trditi za napovedovanje razvoja čistih smrekovih sestojev. Pri slednjih so bile mere točnosti znatno slabše, saj so RMSE za napovedano sestojno temeljnico znašali 8,94 m2/ha za negospodarjene in 6,13 m2/ha ter 6,11 m2/ha za gospodarjene sestoje ob upoštevanju poseka oziroma celotne mortalitete. Model SiWaWa, ki je parametriziran za švicarske gozdove, se zdi uporaben za simuliranje razvoja čistih bukovih gozdov brez simuliranega ukrepanja (poseka) ali z njim. Zanesljive simulacije razvoja čistih smrekovih sestojev pa model zaenkrat še ne omogoča.
Ključne besede: model razvoja gozdov, gozdni sestoj, gozdna inventura, simulacije razvoja gozdov, sestojna temeljnica, število dreves, srednje temeljnični premer
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2021; Ogledov: 1079; Prenosov: 362
.pdf Celotno besedilo (426,06 KB)

3.
4.
Poškodbe drevja zaradi abiotskih naravnih motenj na bukovih rastiščih v Sloveniji s poudarkom na snegolomih
Blanka Klinar, Matija Klopčič, Andrej Bončina, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Raziskovali smo poškodovanost drevja zaradi snega v pretežno mešanih gozdnih sestojih na bukovih rastiščih v Sloveniji. V analizo smo vključili 22.609 oddelkov s prevladujočimi bukovimi rastišči, v katerih je bil delež bukve vsaj 10 % lesne zaloge sestojev. Delež iglavcev v sanitarnem poseku je bil večji pri snegolomih in vetrolomih, pri žledolomih sta bila deleža listavcev in iglavcev skoraj enaka. V bukovih gozdovih je zaradi snega najbolj poškodovano drevje v mlajših in srednjedobnih razvojnih fazah debelin 20%40 cm. Na podvzorcu 363 oddelkov, za katere smo pridobili podatke o lastnostih snežne odeje, smo z binarno logistično regresijo izdelali model verjetnosti pojava snegoloma. V model smo vključili spremenljivke količine snega v spomladanskih mesecih, fitoregijo, skalnatost, naklon terena in matično podlago. Najpomembnejša spremenljivka je bila količina snega v spomladanskih mesecih. Razlog za relativno visok sanitarni posek v bukovih gozdovih je povečan delež smreke v gozdnih sestojih, bukev je veliko manj dovzetna za poškodbe zaradi snega kot smreka. Za povečanje odpornosti sestojev predlagamo pogostejša klasična redčenja nižjih jakosti ali uvedbo situacijskih redčenj v sestojih mlajših in srednjedobnih sestojih.
Ključne besede: Fagus sylvatica, bukova rastišča, binarna logistična regresija, pojav poškodbe, snegolomi, naravne motnje, gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 09.09.2020; Ogledov: 3938; Prenosov: 1279
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Robinija (Robinia pseudoacacia L.) v Beli krajini: razširjenost, priraščanje, pomlajevanje in upravljanje
Blaž Bahor, Matija Klopčič, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Raziskovali smo razširjenost, priraščanje in pomlajevanje robinije v Beli krajini. Uporabili smo podatke Zavoda za gozdove Slovenije, del podatkov o pomlajevanju smo dodatno posneli. S podatki o gozdnih sestojih smo izračunali delež robinije v lesni zalogi in izdelali karto razširjenosti robinije ter karto površin, pomlajenih z robinijo. Debelinski in volumenski prirastek robinij smo izračunali s pomočjo podatkov s stalnih vzorčnih ploskev ter ju primerjali s prirastki drugih drevesnih vrst. S terensko pridobljenimi podatki smo analizirali pomladek na naključno izbranih stalnih vzorčnih ploskvah. Ugotovili smo, da se robinija pojavlja na 6,6 % gozdne površine, obilneje ob gozdnih robovih zunaj strnjenih gozdnih kompleksov. Lesna zaloga robinije sestavlja 3,5 % celotne lesne zaloge gozdov. Debelinski in volumenski prirastek robinije je višji od prirastka večine drevesnih vrst, s katerimi se najpogosteje pojavlja v sestojih. V prihodnosti je pričakovati nadaljnje širjenje robinije, zato jo je treba ustrezno upoštevati pri gospodarjenju z gozdovi.
Ključne besede: robinija, razširjenost, priraščanje, pomlajevanje, Bela krajina
Objavljeno v DiRROS: 29.11.2019; Ogledov: 5308; Prenosov: 1826
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
7.
Uporaba mobilne aplikacije MOTI za ocenjevanje sestojnih parametrov na zasebni gozdni posesti
Blaž Fricelj, Matija Klopčič, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V raziskavi smo preverjali uporabnost telefonske/tablične aplikacije MOTI pri ocenjevanju naslednjih sestojnih parametrov: sestojna temeljnica, lesna zaloga, zgornja sestojna višina in delež drevesnih vrst. Rezultate smo primerjali s klasičnimi inventurnimi metodami (merjenje sestojne temeljnice z Bitterlichovovo metodo, merjenje višine dreves z višinomerom Suunto). Primerjali smo porabo časa med obema metodama in ocenili velikost vzorca za zanesljivo oceno sestojnih parametrov. Primerjava ocen sestojnih parametrov med metodo MOTI in klasičnimi metodami je pokazala, da se povprečne vrednosti značilno ne razlikujejo. Relativni vzorčni napaki za oceni sestojne temeljnice in lesne zaloge z metodo MOTI sta znašali 4,9 % in 5,5 %. Poraba časa za meritve z aplikacijo MOTI je bila večja kot za meritve s klasičnimi metodami, in sicer za 26 sekund na stojišče. Ocenjujemo, da je aplikacija MOTI kljub nekaterim pomanjkljivostim, v primerjavi s klasičnimi inventurnimi metodami, uporabna za lastnike gozdov in operativne gozdarje. Aplikacija omogoča hitro in zanesljivo oceno stanja gozdov ter neposreden izračun vrednosti sestojnih znakov
Ključne besede: MOTI, sestojni parametri, zasebna gozdna posest, pametni telefon, gozdna inventura
Objavljeno v DiRROS: 23.04.2019; Ogledov: 2514; Prenosov: 665
.pdf Celotno besedilo (419,59 KB)

8.
A century long dynamics of Silver fir population in mixed Silver fir-European beech forests
Matija Klopčič, Andrej Bončina, 2012, izvirni znanstveni članek

Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3361; Prenosov: 1560
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

9.
Gospodarjenje z jelko v Sloveniji
Andrej Bončina, Andrej Ficko, Matija Klopčič, Dragan Matijašič, Aleš Poljanec, 2009, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku analiziramo strukturo in razvojne značilnosti sestojev z jelko, gospodarjenje in posek jelke po stirih rastiščnih skupinah (A-D) glede na gojitveno ekološke značilnosti jelke na podlagi podatkovnih zbirk Zavoda za gozdove Slovenije. V lesni zalogi jelke prevladuje srednje debelo (d=30-49 cm)in debelo drevje (d=50 cm in veè) (84,9 %). Najveè (45 %) debelih jelk je vdinarskih jelovjih in jelovih bukovjih (skupina B), razvojno najmlajsa je jelka v jelovjih s praprotmi in na drugih jelovih rastiščih na nekarbonatu (skupina C). Analiza debelinske strukture jelke in stevila dreves iz prve in druge izmere na stalnih vzorčnih ploskvah ter naraščanje povprečnega premera posekanih jelk v obdobju zadnjih 14 let nakazujejo staranje in regresijo jelke, ki sta izrazitejša v skupini B. Vraščanje jelke prek meritvenega praga je največje v skupini C (19,2/ha/10 let) in se statistično značilno razlikuje od drugih skupin. Najmanjšo vrast jelke ugotavljamo v skupini B (4,2/ha/10 let), jakost poseka jelke je tu najvišja (22,3 % LZ) z najvišjim povprečnim premerom posekanih jelk (42,5 cm) in 48 % sanitarne sečnje. Za aktivno ohranjanje jelke je pomembno predvsem zmanjšanje vpliva jelenjadi in skrbno ter diferencirano gojitveno ukrepanje z daljšimi parcialnimi pomladitvenimi dobami. Predlagamo tudi nekatere druge ukrepe.
Ključne besede: jelka, Abies alba Mill., gozdovi, razvoj gozdov, rastlinojeda divjad, divjad, struktura sestojev, rast sestojev, razvoj sestojev, smrekovi gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3816; Prenosov: 1667
.pdf Celotno besedilo (757,54 KB)

10.
Razširjenost bukve in strukturne značilnosti bukovih sestojev v Sloveniji
Andrej Ficko, Matija Klopčič, Dragan Matijašič, Aleš Poljanec, Andrej Bončina, 2008, izvirni znanstveni članek

Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3570; Prenosov: 1640
.pdf Celotno besedilo (7,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.58 sek.
Na vrh