Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Marta Globočnik Kukovica) .

1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Mobilna paliativna enota Onkološkega inštituta Ljubljana
Maja Ebert Moltara, Marjana Bernot, Maja Ivanetič Pantar, Nena Golob, Marta Globočnik Kukovica, Slavica Lahajnar, Branka Stražišar, Iztok Potočnik, Anita Riđić, Suzana Crljenica, Aleš Krajnc, Robert Terbovšek, 2022, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Izhodišče: Del celostne obravnave bolnika z napredovalim rakom je tudi paliativna oskrba, ki bolniku in njegovim bližnjim omogoča kakovostno življenje. Paliativna oskrba se izvaja na dveh ravneh: osnovni in specializirani. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana v okviru specializirane paliativne oskrbe izvajamo več dejavnosti: bolnišnično obravnavo bolnikov z najkompleksnejšimi težavami, ambulantno obravnavo za zgodnjo paliativno oskrbo, konziliarno (svetovalno) dejavnost in za bolnike doma telefonsko podporo ter obiske na domu. Mobilna paliativna enota je najnovejša dejavnost, ki se izvaja od septembra 2021. Metode: Analizirali smo podatke vseh bolnikov, vključenih v specializirano paliativno oskrbo med septembrom 2021, od pričetka delovanja mobilne paliativne enote, in koncem avgusta 2022. Opazovali smo starost, spol, kraj stalnega prebivališča, diagnozo ter kraj smrti in primerjali skupino bolnikov, ki so bili obravnavani v okviru specializirane paliativne oskrbe s podporo obiskov na domu, in skupino brez nje. Rezultati: Med opazovanim obdobjem je bilo v vse dejavnosti specializirane paliativne oskrbe Onkološkega inštituta vključenih 1086 bolnikov, od tega smo pri 347 bolnikih (32 % vseh) opravili 574 obiskov na domu (povprečno 1,7 obiska na bolnika (razpon 1–8)). 317 (91 %) bolnikov je imelo svoje stalno prebivališče v osrednjeslovenski regiji, 9 % obiskov je bilo izvedenih izven meja osrednjeslovenske regije. Primerjava skupin bolnikov, napotenih v specializirano paliativno oskrbo z vključitvijo mobilne paliativne enote ali brez nje, jasno kaže večji delež umrlih v domačem okolju, kadar podporo izvajamo tudi z obiski na domu (80 % v primerjavi z 62 %). Zaključek: Mobilna paliativna enota predstavlja pomemben element mreže paliativne oskrbe in zagotavlja pogostejše umiranje v domačem okolju.
Ključne besede: paliativna oskrba, umiranje, mobilna paliativna enota, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 78; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (312,81 KB)

2.
3.
Onkološki bolniki in cepljenje proti covid-19
Urška Ivanuš, Kaja Batista, Tina Firanović, Amela Duratović Konjević, 2021, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: covid-19, onkologija, cepljenje
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2022; Ogledov: 265; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (371,82 KB)

4.
5.
Obravnava dispneje pri bolniku z napredovalim rakom
Marta Globočnik Kukovica, Maja Ivanetič Pantar, Mojca Unk, 2019, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: paliativna oskrba, napredovali rak, dispneja
Objavljeno v DiRROS: 15.06.2020; Ogledov: 1216; Prenosov: 372
.pdf Celotno besedilo (57,74 KB)

6.
Imunsko pogojeni pnevmonitis
Marta Globočnik Kukovica, Mojca Unk, 2018, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: pljučni rak, imunoterapija, kemoterapija, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 11.05.2020; Ogledov: 1316; Prenosov: 402
.pdf Celotno besedilo (98,48 KB)

7.
Pnevmonitis : prikaz primera
Nina Fokter Dovnik, Marta Globočnik Kukovica, Mojca Unk, 2018, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: pljučni rak, imunoterapija, kemoterapija, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 11.05.2020; Ogledov: 1268; Prenosov: 400
.pdf Celotno besedilo (67,24 KB)

8.
9.
Febrilna nevtropenija in nevtropenija višje stopnje ob adjuvantnem zdravljenju nedrobnoceličnega raka pljuč v vsakodnevni praksi
Marta Globočnik Kukovica, Nežka Hribernik, Ana Herzog, Tanja Čufer, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Dopolnilna kemoterapija (KT) na bazi platine je srednje močan dejavnik tveganja za pojav febrilne nevtropenije (10- do 20-odstotna incidenca) pri operabilnem raku pljuč. Namen raziskave je bil preveriti pojavnost febrilne nevtropenije (FN) in nevtropenije višje stopnje (N G 3/4) v vsakodnevni klinični praksi napram izsledkom v kliničnih raziskavah ter opredeliti skupine bolnikov, ki imajo višje tveganje za pojav FN in N G 3/4. Metoda: V našo prospektivno, observacijsko raziskavo je bilo vključenih 150 bolnikov s postavljeno diagnozo operabilnega nedrobnoceličnega raka pljuč v obdobju od januarja 2010 do maja 2016 na Kliniki Golnik. Podatke o bolnikih in o zdravljenju smo povzeli iz bolnišničnega registra raka pljuč. Bolniki so bili zdravljeni z dopolnilno KT na bazi platine po radikalni kirurški odstranitvi primarnega pljučnega tumorja. V povprečju so bolniki prejeli 3,7 od predvidenih štirih ciklusov KT. Krvna slika je bila analizirana 1. in 8. dan vsakega cikla KT ter, če je bilo indicirano, kadarkoli v času prejemanja KT. Po presoji zdravnika so bolniki prejeli primarno profilakso z rastnimi dejavniki za nevtrofilne granulocite (pG-CSF). Za analizo dejavnikov tveganja za pojav FN in N G 3/4 smo uporabili logistično regresijo. Rezultati: Febrilno nevtropenijo je utrpelo 4 % (N = 6) bolnikov in N G 3/4 29 % (N = 43) bolnikov, nobeden od njih ni prejel pG-CSF. Od devetih opazovanih dejavnikov tveganja (starost, spol, histološki tip, stadij, stanje zmogljivosti, prisotnost pridruženih obolenj, tip operacije, vrsta KT in obdobje zdravljenja) se je v regresijskem modelu le obdobje zdravljenja izkazalo za statistično pomemben napovednik pojava FN in N G 3/4. Opazili pa smo tudi trend k višji pojavnosti FN pri bolnikih po pulmektomiji, s slabšim stanjem zmogljivosti in pri prejemanju karboplatina v citostatski shemi. Zaključek: V klinični praksi je pojavnost FN in N G 3/4 ob dopolnilni KT operabilnega nedrobnoceličnega raka pljuč primerljiva pojavnosti v kliničnih raziskavah. Bolniki po pulmektomiji, bolniki s slabšim stanjem zmogljivosti in ob prejemanju karboplatina imajo verjetno večjo korist od pG-CSF. Upad pojavnosti FN in N G 3/4 v drugem opazovanem časovnem obdobju (leta 2013-2016) verjetno odraža ustreznejšo uporabo pG-CSF na naši kliniki v tem obdobju.
Ključne besede: dopolnilno zdravljenje, nedrobnocelični rak, rak pljuč, febrilna nevtropenija
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2018; Ogledov: 2874; Prenosov: 741
.pdf Celotno besedilo (197,25 KB)

Iskanje izvedeno v 0.65 sek.
Na vrh