1. |
2. Napotki za premagovanje neželenih učinkov sistemskega zdravljenja raka : kaj morate vedeti?Simona Borštnar, Boštjan Šeruga, Marjana Bernot, Marika Horvat, Barbara Jezeršek Novaković, Denis Mlakar-Mastnak, Janja Ocvirk, Samo Rožman, Monika Sonc, Snežana Umičević, Metka Zajc, Branko Zakotnik, 2023, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: onkologija, bolniki, nasveti
Objavljeno v DiRROS: 22.11.2023; Ogledov: 656; Prenosov: 232
 Celotno besedilo (798,13 KB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Mobilna paliativna enota Onkološkega inštituta LjubljanaMaja Ebert Moltara, Marjana Bernot, Maja Ivanetič Pantar, Nena Golob, Marta Globočnik Kukovica, Slavica Lahajnar, Branka Stražišar, Iztok Potočnik, Anita Riđić, Suzana Crljenica, Aleš Krajnc, Robert Terbovšek, 2022, pregledni znanstveni članek Povzetek: Izhodišče: Del celostne obravnave bolnika z napredovalim rakom je tudi paliativna oskrba, ki bolniku in njegovim bližnjim omogoča kakovostno življenje. Paliativna oskrba se izvaja na dveh ravneh: osnovni in specializirani. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana v okviru specializirane paliativne oskrbe izvajamo več dejavnosti: bolnišnično obravnavo bolnikov z najkompleksnejšimi težavami, ambulantno obravnavo za zgodnjo paliativno oskrbo, konziliarno (svetovalno) dejavnost in za bolnike doma telefonsko podporo ter obiske na domu. Mobilna paliativna enota je najnovejša dejavnost, ki se izvaja od septembra 2021. Metode: Analizirali smo podatke vseh bolnikov, vključenih v specializirano paliativno oskrbo med septembrom 2021, od pričetka delovanja mobilne paliativne enote, in koncem avgusta 2022. Opazovali smo starost, spol, kraj stalnega prebivališča, diagnozo ter kraj smrti in primerjali skupino bolnikov, ki so bili obravnavani v okviru specializirane paliativne oskrbe s podporo obiskov na domu, in skupino brez nje. Rezultati: Med opazovanim obdobjem je bilo v vse dejavnosti specializirane paliativne oskrbe Onkološkega inštituta vključenih 1086 bolnikov, od tega smo pri 347 bolnikih (32 % vseh) opravili 574 obiskov na domu (povprečno 1,7 obiska na bolnika (razpon 1–8)). 317 (91 %) bolnikov je imelo svoje stalno prebivališče v osrednjeslovenski regiji, 9 % obiskov je bilo izvedenih izven meja osrednjeslovenske regije. Primerjava skupin bolnikov, napotenih v specializirano paliativno oskrbo z vključitvijo mobilne paliativne enote ali brez nje, jasno kaže večji delež umrlih v domačem okolju, kadar podporo izvajamo tudi z obiski na domu (80 % v primerjavi z 62 %). Zaključek: Mobilna paliativna enota predstavlja pomemben element mreže paliativne oskrbe in zagotavlja pogostejše umiranje v domačem okolju.
Ključne besede: paliativna oskrba, umiranje, mobilna paliativna enota, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 883; Prenosov: 220
Celotno besedilo (312,81 KB) |
8. Napotki za premagovanje neželenih učinkov sistemskega zdravljenja raka : kaj morate vedeti?Simona Borštnar, Boštjan Šeruga, Marjana Bernot, Marika Horvat, Barbara Jezeršek Novaković, Denis Mlakar-Mastnak, Janja Ocvirk, Samo Rožman, Monika Sonc, Snežana Umičević, Metka Zajc, Branko Zakotnik, 2021, ni določena Ključne besede: onkologija, bolniki, nasveti
Objavljeno v DiRROS: 04.01.2022; Ogledov: 1298; Prenosov: 417
Celotno besedilo (4,87 MB) |
9. Zdravila za podporno in paliativno zdravljenjeJožica Červek, Mojca Simončič Godnič, Jernej Benedik, Maja Ebert Moltara, Jasenka Gugić Kevo, Slavica Lahajnar, Petra Tavčar, Marjana Bernot, 2021, ni določena Objavljeno v DiRROS: 16.11.2021; Ogledov: 1236; Prenosov: 336
Celotno besedilo (214,00 KB) |
10. Vpliv epidemije covida-19 na izvajanje akutne paliativne oskrbe v onkologijiMarjana Bernot, Maja Ebert Moltara, Branko Zakotnik, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišče: Spomladi 2020 je izbruhnila pandemija covida-19 in močno vplivala na globalno družbo, posebno na zdravstveni sistem. Epidemiološke razmere in posledični ukrepi so vplivali na obravnavo bolnikov, ki so vključeni v specializirano paliativno obravnavo. Metode: V raziskavi so bili zbrani podatki o številu in vrsti obravnav bolnikov z rakom, vključenih v akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI), in podana opažanja v povezavi s covidom-19 v primerjavi s podatki pred izbruhom epidemije. Rezultati: Leta 2020 smo beležili 25 % več napotitev kot leta 2019. Povprečna ležalna doba se je zmanjšala s 6,2 na 5,1 dneva. Povprečno število družinskih sestankov v obdobju pred covidom19 je bilo 148, lani 214. Koledarsko leto covida-19 in število odpustov oziroma smrti sta statistično značilno povezana med seboj. Leta 2020 je na Oddelku za akutno paliativno oskrbo (OAPO) umrlo več oseb, kot bi bilo pričakovano (p < 0,05, z vrednostjo = 2,76), statistično značilno manj oseb, je bilo premeščenih v hospic (p < 0,05, z vrednostjo = %2,01) in drugam (p < 0,05, z vrednostjo = %2,56). ). V letu 2020 je bilo izvedenih 22 % več ambulantnih pregledov od povprečja preteklih let. Pandemija je vplivala na izvajanje obravnav specializirane paliativne oskrbe. Zaključek: Oskrba za bolnike z rakom in paliativno oskrbo je bila v času covida-19 omejena. Pred nas je postavila pomembne izzive v zagotavljanju paliativne oskrbe. Krizni model organizacije paliativne oskrbe je bil bolj ali manj usmerjen v oskrbo umirajočih. O zagotavljanju celostne integrirane paliativne oskrbe pri obravnavi bolnikov z rakom v tem obdobju ne moremo govoriti. A vendar je paliativna oskrba postala bolj prepoznavana na globalni ravni.
Ključne besede: covid-19, paliativna oskrba, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 11.06.2021; Ogledov: 1705; Prenosov: 463
Celotno besedilo (270,81 KB) |
