1. Napotki za premagovanje neželenih učinkov sistemskega zdravljenja raka : kaj morate vedeti?Simona Borštnar, Boštjan Šeruga, Marjana Bernot, Marika Horvat, Barbara Jezeršek Novaković, Denis Mlakar-Mastnak, Janja Ocvirk, Samo Rožman, Monika Sonc, Snežana Umičević, Metka Zajc, Branko Zakotnik, 2021, ni določena Ključne besede: onkologija, bolniki, nasveti
Objavljeno v DiRROS: 04.01.2022; Ogledov: 385; Prenosov: 128
 Celotno besedilo (4,87 MB) |
2. Zdravila za podporno in paliativno zdravljenjeJožica Červek, Mojca Simončič Godnič, Jernej Benedik, Maja Ebert Moltara, Jasenka Gugić Kevo, Slavica Lahajnar, Petra Tavčar, Marjana Bernot, 2021, ni določena Objavljeno v DiRROS: 16.11.2021; Ogledov: 384; Prenosov: 133
Celotno besedilo (214,00 KB) |
3. Vpliv epidemije covida-19 na izvajanje akutne paliativne oskrbe v onkologijiMarjana Bernot, Maja Ebert Moltara, Branko Zakotnik, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišče: Spomladi 2020 je izbruhnila pandemija covida-19 in močno vplivala na globalno družbo, posebno na zdravstveni sistem. Epidemiološke razmere in posledični ukrepi so vplivali na obravnavo bolnikov, ki so vključeni v specializirano paliativno obravnavo. Metode: V raziskavi so bili zbrani podatki o številu in vrsti obravnav bolnikov z rakom, vključenih v akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI), in podana opažanja v povezavi s covidom-19 v primerjavi s podatki pred izbruhom epidemije. Rezultati: Leta 2020 smo beležili 25 % več napotitev kot leta 2019. Povprečna ležalna doba se je zmanjšala s 6,2 na 5,1 dneva. Povprečno število družinskih sestankov v obdobju pred covidom19 je bilo 148, lani 214. Koledarsko leto covida-19 in število odpustov oziroma smrti sta statistično značilno povezana med seboj. Leta 2020 je na Oddelku za akutno paliativno oskrbo (OAPO) umrlo več oseb, kot bi bilo pričakovano (p < 0,05, z vrednostjo = 2,76), statistično značilno manj oseb, je bilo premeščenih v hospic (p < 0,05, z vrednostjo = %2,01) in drugam (p < 0,05, z vrednostjo = %2,56). ). V letu 2020 je bilo izvedenih 22 % več ambulantnih pregledov od povprečja preteklih let. Pandemija je vplivala na izvajanje obravnav specializirane paliativne oskrbe. Zaključek: Oskrba za bolnike z rakom in paliativno oskrbo je bila v času covida-19 omejena. Pred nas je postavila pomembne izzive v zagotavljanju paliativne oskrbe. Krizni model organizacije paliativne oskrbe je bil bolj ali manj usmerjen v oskrbo umirajočih. O zagotavljanju celostne integrirane paliativne oskrbe pri obravnavi bolnikov z rakom v tem obdobju ne moremo govoriti. A vendar je paliativna oskrba postala bolj prepoznavana na globalni ravni.
Ključne besede: covid-19, paliativna oskrba, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 11.06.2021; Ogledov: 606; Prenosov: 211
Celotno besedilo (270,81 KB) |
4. Ocena kadrovskih potreb za izvajanje zdravljenja raka v Republiki SlovenijiKatarina Lokar, Marjana Bernot, Maja Ebert Moltara, Mateja Marc-Malovrh, Radivoje Pribaković Brinovec, Brigita Skela-Savič, Vesna Zadnik, Tina Žagar, Branko Zakotnik, 2020, strokovni članek Ključne besede: načrtovanje zdravstvenega osebja, zdravljenje raka, paliativna oskrba, incidenca, umrljivost, napovedovanje
Objavljeno v DiRROS: 18.03.2021; Ogledov: 822; Prenosov: 266
Celotno besedilo (155,98 KB) |
5. Temeljni pojmi in predlagano izrazoslovje v paliativni oskrbiMaja Ebert Moltara, Marjana Bernot, Jernej Benedik, Andrej Žist, Nena Golob, Stanislav Malačič, Maja Kolšek-Šušteršič, Maja Ivanetič, Blaž Koritnik, Anamarija Meglič, Nevenka Krčevski-Škvarč, 2020, strokovna monografija Povzetek: Paliativna oskrba je v slovenskem prostoru mlada stroka. Z njenim razvojem so se začeli uporabljati številni izrazi, ki so včasih nejasno in nenatančno opredeljeni. Posledica tega je, tako med strokovnjaki kot na splošno v družbi, njeno neustrezno razumevanje. občasno zato prihaja do nesporazumov in posledično tudi do strokovnih napak. Namen izvajanja paliativne oskrbe je zagotoviti čim boljšo kakovost življenja bolnikom z napredujočimi neozdravljivimi boleznimi ter nuditi podporo njihovim bližnjim, v času bolnikove bolezni in po smrti. V paliativni oskrbi zdravstveno osebje veliko bolj kot sicer posveča pozornost celostni obravnavi posameznega človeka, kot osebo z individualnimi telesnimi, psihološkimi, socialnimi in duhovnimi potrebami. To je dinamičen proces, saj se moramo ves čas prilagajati trenutnim potrebam bolnika in njegovih bližnjih ter z aktivnim načrtovanjem učinkovito preprečevati nove in nepotrebne zaplete. Zgodnja paliativna oskrba se v začetku obravnave bolnika z neozdravljivo boleznijo prepleta s specifičnim zdravljenjem. Kasneje, z napredovanjem bolezni, obravnava prehaja v obdobje pozne paliativne oskrbe in obdobje oskrbe umirajočega. Po sodobnih smernicah se paliativna oskrba izvaja celostno, neprekinjeno in integrirano v ostale zdravstvene stroke. Cilj paliativne oskrbe je sledenje vrednotam posameznika in ohranjanje dostojanstva življenja. V prispevku smo zbrali najpogosteje uporabljene izraze s področja paliativne oskrbe. Na podlagi mednarodnih priporočil, lokalnih značilnosti in nacionalnih izkušenj smo jih skušali čim bolj jasno opredeliti za naš prostor. Natančno opredeljeni pojmi paliativne oskrbe in njihova dosledna uporaba bodo vodili k boljšemu medsebojnemu razumevanju strokovnjakov in uporabnikov paliativne oskrbe ter k njenemu kakovostnejšemu izvajanju.
Ključne besede: paliativna oskrba, zdravljenje, mesebojno sporazumevanje
Objavljeno v DiRROS: 04.01.2021; Ogledov: 1080; Prenosov: 294
Celotno besedilo (770,58 KB) |
6. |
7. |
8. |
9. Napotki za premagovanje neželenih učinkov sistemskega zdravljenja raka : kaj morate vedeti?Simona Borštnar, Boštjan Šeruga, Marjana Bernot, Marika Horvat, Barbara Jezeršek Novaković, Denis Mlakar-Mastnak, Janja Ocvirk, Samo Rožman, Monika Sonc, Snežana Umičević, Metka Zajc, Branko Zakotnik, 2017, ni določena Ključne besede: onkologija, bolniki, nasveti
Objavljeno v DiRROS: 13.08.2020; Ogledov: 1219; Prenosov: 370
Celotno besedilo (810,22 KB) |
10. |
