1. Rak neznanega izvora : nas izvor bolezni še zanimaErika Matos, Snežana Pavlović Djokić, Srdjan Novaković, Marina Čakš, Rok Devjak, Nežka Hribernik, Kaja Cankar, 2024, strokovni članek Povzetek: Rak neznanega izvora (RNI) je opredeljen kot karcinom ali nediferencirana neoplazma, pri kateri z naborom standardnih diagnostičnih postopkov ni mogoče odkriti izvornega mesta bolezni. Tradicionalno RNI delimo v dve podskupini, pri čemer le približno 15 % primerov predstavlja prognostično ugodno skupino. Velika večina bolnikov spada v prognostično neugodno skupino in ima ob prvi prezentaciji obsežno breme bolezni. Možnosti zdravljenja so omejene, izidi bolnikov, zdravljenih z empirično kemoterapijo (KT) s platino ali taksani, pa so še vedno slabi, srednje celokupno preživetje je manj kot 10 mesecev. Za mnoge bolnike ostaja optimalna izbira najboljše možno podporno zdravljenje. Novi pristopi k obravnavi teh bolnikov se zdijo obetavni in so temeljit premik v paradigmi zdravljenja RNI; od zdravljenja, specifičnega za organ/tkivo, k zdravljenju, usmerjenemu na posameznega bolnika, ki temelji na genomskih spremembah njegovega tumorja. Prispevek povzema trenutne dokaze o uporabi vsakega od teh pristopov. Predstavljeno je tudi zdravljenje treh bolnikov z neugodnim RNI.
Ključne besede: rak neznanega izvora, molekularne značilnosti, biološki označevalci
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 410; Prenosov: 179
 Celotno besedilo (2,83 MB) |
2. Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakomMartina Vrankar, Nina Boc, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Marina Čakš, Dominik Časar, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Ana Demšar, Rok Devjak, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Marija Ivanović, Urška Janžič, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Loredana Mrak, Igor Požek, Nina Turnšek, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2023, strokovni članek Povzetek: Leta 2019 so bila objavljena Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom, ki so v slovenski prostor vnesla prepotrebno poenotenje diagnostike in zdravljenja z namenom izboljšanja preživetja bolnikov s pljučnim rakom. Posodobitev Priporočil tri leta po izidu izvirnika prinaša največ novosti v poglavju o sistemskem zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. To kaže na izjemen napredek na področju razumevanja onkogeneze in biologije pljučnega raka ter s tem razvoja novih zdravil. Breme pljučnega raka ostaja veliko, saj je pljučni rak pri nas in v svetu še vedno najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Za vsako peto smrt zaradi raka je odgovoren pljučni rak. Skoraj tretjina bolnikov s pljučnim rakom ne prejme specifičnega onkološkega zdravljenja, bodisi zaradi slabega stanja zmogljivosti, spremljajočih bolezni ali obsega bolezni. Polovica bolnikov ima ob diagnozi razsejano bolezen, zaradi česar izboljšanje preživetja z malimi koraki sledi napredku v zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. Ti podatki nas opominjajo, da se bomo morali za velike premike v obravnavi bolnikov s pljučnim rakom lotiti drugačnih pristopov. Kot najbolj obetavno se ponuja zgodnje odkrivanje bolezni, ko so možnosti ozdravitve pljučnega raka najboljše. Zapisana Priporočila so usmeritev za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom. Le s sodobnim multidisciplinarnim pristopom obravnave lahko bolniku ponudimo zdravljenje, ki mu omogoča najboljši izhod prognostično neugodne bolezni.
Ključne besede: pljučni rak, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 27.07.2023; Ogledov: 928; Prenosov: 371
Celotno besedilo (708,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Solid cancer patients achieve adequate immunogenicity and low rate of severe adverse events after SARS-CoV-2 vaccinationUrška Janžič, Urška Bidovec, Katja Mohorčič, Loredana Mrak, Nina Fokter Dovnik, Marija Ivanović, Maja Ravnik, Marina Čakš, Erik Škof, Jerneja Debeljak, Peter Korošec, Matija Rijavec, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background: SARS-CoV-2 vaccination in cancer patients is crucial to prevent severe COVID-19 disease course. Methods: This study assessed immunogenicity of cancer patients on active treatment receiving mRNA-based SARS-CoV-2 vaccine by detection of anti-SARS-CoV-2 S1 IgG antibodies in serum, before, after the first and second doses and 3 months after a complete primary course of vaccination. Results were compared with healthy controls. Results: Of 112 patients, the seroconversion rate was 96%. A significant reduction in antibody levels was observed 3 months after vaccination in patients receiving immune checkpoint inhibitors versus control participants (p < 0.001). Adverse events were mostly mild. Conclusion: Immunogenicity after mRNA-based vaccine in cancer patients is adequate but influenced by the type of anticancer therapy. Antibody levels decline after 3 months, and thus a third vaccination is warranted.
Ključne besede: onkološko zdravljenje, imunogenost, osnovno cepljenje mRNA, čvrsti tumorji, anticancer treatment, immunogenicity, mRNA-based vaccination, solid cancer
Objavljeno v DiRROS: 24.06.2022; Ogledov: 1218; Prenosov: 503
Celotno besedilo (2,03 MB) |
