Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Marija Kolšek) .

1 - 10 / 43
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinkovitost zatiranja invazivne tujerodne vrste navadne barvilnice : poraba časa in potencialne izboljšave pri negi mladja
Peter Smolnikar, Urban Žitko, Marija Kolšek, Matevž Triplat, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V svetu invazivne tujerodne vrste rastlin (ITVR) povzročajo mnoge spremembe v okolju. Za zatiranje ITVR je znanih precej metod, primernost posamezne in posledično tudi uspešnost pa sta odvisni od vsakega primera posebej – predvsem od cilja, ki ga želimo doseči z zatiranjem. V študiji smo spremljali zatiranje navadne barvilnice v okviru nege mladja, tj. z rezjo pri tleh. Študija je potekala na objektu s površino 2,82 ha, dela so izvajali trije delavci. Cilji študije so bili ugotoviti porabo časa na površino in pridobiti manjkajoča znanja na področju izvajanja dodatnih ukrepov pri negi mladja. V povprečju so delavci za en hektar obžetve potrebovali 18,8 ure produktivnega časa. Po simulaciji študije na osemurni delavnik faktor neproduktivnega časa znaša 1,39 (σ = 0,053) in je nižji od priznanega državnega faktorja neproduktivnega časa (1,58) za sečnjo. Pri interpretaciji rezultatov je potrebna previdnost, ker so pri kratkotrajnih (manj obsežnih) študijah pogosto podcenjeni faktorji neproduktivnega časa. Teoretični izračun, ki temelji na linearni regresiji podatkov, kaže, da je za obžetev enega hektara v celoti potrebno okrog dvaindvajset ur. Kljub že tako nizkemu faktorju neproduktivnega časa je še rezerva za optimizacijo delovnega procesa, vendar so za to potrebne dolgotrajnejše in obsežnejše študije časa.
Ključne besede: gozdarstvo, invazivne rastline, zatiranje, nega pomladka, časovna študija, Phytolacca americana
Objavljeno v DiRROS: 24.07.2024; Ogledov: 21; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (449,80 KB)

2.
Importance of habitat context in modelling risk maps for two established invasive alien plant species : the case of Ailanthus altissima and Phytolacca americana in Slovenia (Europe)
Maarten De Groot, Erika Kozamernik, Janez Kermavnar, Marija Kolšek, Aleksander Marinšek, Andreja Nève Repe, Lado Kutnar, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Forests are important ecosystems that face threats from climate change and global environmental shifts, with invasive alien plant species being a significant concern. Some of these invasive species have already become established, while others are in the process of naturalisation. Although forests are a relatively stable ecosystem, extreme weather events increase their vulnerability to change, and clearings left after natural disturbances are particularly susceptible to invasion by alien plant species (IAPS). We created risk maps of two species that have spread rapidly in the last decade: American pokeweed (Phytolacca americana) and the tree of heaven (Ailanthus altissima). We prepared a generalised linear model based on the occurrence data collected within the LIFE ARTEMIS project. Eleven environmental variables were used to determine habitat characteristics. We constructed two models for each species: one covering the entirety of Slovenia and the other specifically for the forested areas in Slovenia, with the latter incorporating forest-specific variables (such as forest sanitation felling and monocultures). We observed the presence of both species at lower altitudes and in close proximity to water sources. American pokeweed tends to occur nearer to railways, while the presence of the tree of heaven is associated with areas lacking carbonate parent material and influenced by land use patterns. In forested areas, the occurrence of American pokeweed is influenced by forest habitat characteristics, such as disturbances caused by extreme weather events or the prevalence of Norway spruce monocultures. In contrast, the occurrence of the tree of heaven is influenced by more general environmental variables, such as altitude and proximity to railways. Consequently, we have generated risk maps for the entirety of Slovenia and separately for forested areas, both of which indicate similar levels of risk, particularly for the tree of heaven. The risk map for American pokeweed highlights numerous vulnerable areas, especially forest edges, which are highly susceptible to invasion. Furthermore, there is a higher likelihood of this species occurring in areas that have undergone sanitation felling. This study suggests that the production of risk maps of IAPS could be improved by focussing on habitat types and taking into account habitat-specific variables. This approach could enhance the early detection and management of these invasive species.
Ključne besede: American pokeweed, tree of heaven, species distribution modelling, forests, forest disturbance, habitat suitability
Objavljeno v DiRROS: 26.03.2024; Ogledov: 320; Prenosov: 1741
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
4.
5.
Razširjenost dvojnozobega smrekovega lubadarja (Ips duplicatus) v Sloveniji v letu 2023
Maarten De Groot, Tine Hauptman, Marija Kolšek, 2023, drugi znanstveni članki

Povzetek: Članek prikazuje rezultate raziskave razširjenosti vrste Ips duplicatus (Sahlberg, 1836) v Sloveniji v letu 2023. Uporabili smo 14 režastih pasti tipa Theysohn, ki so bile opremljene s feromonom Dupliwit. V raziskavo smo vključili tudi tri križne prestrezne pasti brez feromona, ki so bile postavljene v sklopu drugega projekta in smo v njih odkrili vrsto I. duplicatus. Prisotnost vrste smo potrdili na šestih lokacijah, skupno pa smo ujeli osem osebkov. Predstavljena je razprava o pomenu teh najdb v kontekstu razširjenosti, spremljanja in upravljanja dvojnozobega smrekovega lubadarja.
Ključne besede: gozdovi, varstvo gozdov, monitoring, navadna smreka, Picea abies, podlubniki, invazivna tujerodna vrsta
Objavljeno v DiRROS: 10.01.2024; Ogledov: 396; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (575,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
V poletju 2023 so gozdove prizadela neurja in obilne padavine
Marija Kolšek, Darko Pristovnik, 2023, strokovni članek

Ključne besede: varstvo gozdov, poškodbe gozdov, ujme
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2023; Ogledov: 455; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (230,30 KB)

7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 3.32 sek.
Na vrh