11. |
12. |
13. |
14. |
15. |
16. Podporna in paliativna oskrba bolnika s pljučnim rakomMaja Ebert Moltara, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Pljučni rak je zelo pogosto odkrit šele v napredovali fazi in je zato velikokrat neozdravljiv.
Bolniki s pljučnim rakom imajo sočasno tudi številna druga pridružena stanja in obolenja, ki
jim znižujejo kvaliteto in dolžino življenja. Paliativna oskrba, katere namen je zagotavljati
celostno in neprekinjeno podporo bolniku (in bližnjim) skozi vsa obdobja življenja z
neozdravljivo boleznijo, je zato za njih ključnega pomena. Cilj je zagotavljanje čim boljše
kakovosti življenja in ohranjanje dostojanstva. Izvajanje paliativne oskrbe v našem okolju je
dvonivojsko – osnovna in specializirana paliativna oskrba. Izvajalci osnovne paliativne oskrbe
so družinski zdravniki s svojimi timi in zdravniki v zdravstvenih institucijah z osnovnimi
znanji iz paliativne oskrbe. Specializirano paliativno oskrbo zagotavljajo za to delo dodatno
izobraženi timi. Za kakovostno izvajanje posamezniku prilagojene paliativne oskrbe je
pomembno dobro povezovanje obstoječih struktur s področja zagotavljanja paliativne oskrbe
v posamezni regiji. Pri tem ima pomembno povezovalno vlogo koordinator paliativne oskrbe,
ki bolniku omogoča optimalno oskrbo v danem času in kraju glede na njegove trenutne
potrebe. Ključne besede: pljučni rak, onkološko zdravljenje, bolniki Objavljeno v DiRROS: 12.05.2023; Ogledov: 703; Prenosov: 164 Celotno besedilo (188,84 KB) |
17. |
18. |
19. Podporna in paliativna oskrba bolnika z rakom glave in vratuAnja Kovač, Maja Ebert Moltara, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Bolniki z rakom glave in vratu potrebujejo, da proaktivno iščejo in lajšajo simptome vsi člani zdravstvenega tima. Tako bolezen kot zdravljenje (operacija, obsevanje in sistemsko zdravljenje) povzročata številne simptome, sočasno pa ti vplivajo tudi na videz in sposobnost požiranja, dihanja ter govora. Bolniki so za vzpostavljanje varne dihalne in prebavne poti pogosto odvisni od traheostome in gastrostome, ki zahtevata dodatno oskrbo. Poleg specifičnih telesnih simptomov imajo ti bolniki večje tveganje za anksioznost, depresijo in samomorilna nagnjenja. Simptome pogosto dodatno poslabšajo tudi pridružene bolezni, odvisnost od nikotina in alkohola ter nižji socioekonomski status. Ob pravočasnem prepoznavanju simptomov in pravilnem ukrepanju lahko bolnikovo kakovost življenja pomembno izboljšamo in vplivamo na preživetje, tudi ko bolezni ne moremo več zaustaviti. Bolniki zaradi zapletov (krvavitev, okužbe) pogosto umrejo v bolnišnici, kjer je treba zagotoviti klinično pot ukrepanja za vzpostavitev najbolj optimalnega okolja za bolnika, bližnje in zdravstveni tim. Ključne besede: rak glave in vratu, podporna oskrba, onkološko zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 06.01.2023; Ogledov: 708; Prenosov: 159 Celotno besedilo (125,25 KB) |
20. Mobilna paliativna enota Onkološkega inštituta LjubljanaMaja Ebert Moltara, Marjana Bernot, Maja Ivanetič Pantar, Nena Golob, Marta Globočnik Kukovica, Slavica Lahajnar, Branka Stražišar, Iztok Potočnik, Anita Riđić, Suzana Crljenica, Aleš Krajnc, Robert Terbovšek, 2022, pregledni znanstveni članek Povzetek: Izhodišče: Del celostne obravnave bolnika z napredovalim rakom je tudi paliativna oskrba, ki bolniku in njegovim bližnjim omogoča kakovostno življenje. Paliativna oskrba se izvaja na dveh ravneh: osnovni in specializirani. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana v okviru specializirane paliativne oskrbe izvajamo več dejavnosti: bolnišnično obravnavo bolnikov z najkompleksnejšimi težavami, ambulantno obravnavo za zgodnjo paliativno oskrbo, konziliarno (svetovalno) dejavnost in za bolnike doma telefonsko podporo ter obiske na domu. Mobilna paliativna enota je najnovejša dejavnost, ki se izvaja od septembra 2021. Metode: Analizirali smo podatke vseh bolnikov, vključenih v specializirano paliativno oskrbo med septembrom 2021, od pričetka delovanja mobilne paliativne enote, in koncem avgusta 2022. Opazovali smo starost, spol, kraj stalnega prebivališča, diagnozo ter kraj smrti in primerjali skupino bolnikov, ki so bili obravnavani v okviru specializirane paliativne oskrbe s podporo obiskov na domu, in skupino brez nje. Rezultati: Med opazovanim obdobjem je bilo v vse dejavnosti specializirane paliativne oskrbe Onkološkega inštituta vključenih 1086 bolnikov, od tega smo pri 347 bolnikih (32 % vseh) opravili 574 obiskov na domu (povprečno 1,7 obiska na bolnika (razpon 1–8)). 317 (91 %) bolnikov je imelo svoje stalno prebivališče v osrednjeslovenski regiji, 9 % obiskov je bilo izvedenih izven meja osrednjeslovenske regije. Primerjava skupin bolnikov, napotenih v specializirano paliativno oskrbo z vključitvijo mobilne paliativne enote ali brez nje, jasno kaže večji delež umrlih v domačem okolju, kadar podporo izvajamo tudi z obiski na domu (80 % v primerjavi z 62 %). Zaključek: Mobilna paliativna enota predstavlja pomemben element mreže paliativne oskrbe in zagotavlja pogostejše umiranje v domačem okolju. Ključne besede: paliativna oskrba, umiranje, mobilna paliativna enota, onkologija Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 837; Prenosov: 206 Celotno besedilo (312,81 KB) |