1. Tveganja, koristi in upravljanje s tujerodnimi drevesnimi vrstami v alpskem prostoru : rezultati spletne anketeAleksander Marinšek, Simon Zidar, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Ajša Alagić, Anica Simčič, 2022 Povzetek: Prispevek predstavlja mnenja in poznavanje tujerodnih drevesnih vrst (TDV) deležnikov, ki pri svojem delu prihajajo v stik s TDV v gozdnih, urbanih in periurbanih območjih v Sloveniji. Mnenja smo pridobili s spletno anketo v letu 2020, ki je bila v okviru projekta ALPTREES del raziskave v vsaki od petih partnerskih držav (Slovenija, Avstrija, Nemčija, Italija in Francija) alpskega prostora. Analizirali smo odgovore slovenskih deležnikov in tako pridobili informacije o poznavanju, dojemanju in odnosu deležnikov do TDV. S spletnim anketiranjem smo dobili odgovore na vprašanja 120 posameznikov. Z analizo odgovorov smo ugotovili, da večina anketirancev prepoznava TDV in invazivne tujerodne drevesne vrste (ITDV) v Sloveniji. Na splošno anketiranci menijo, da TDV prinašajo tveganje v alpski prostor. Anketiranci so kot najbolj razširjene TDV ocenili robinijo (Robinia pseudoacacia), veliki pajesen (Ailanthus altissima), pavlovnijo (Paulownia tomentosa), navadno ameriško duglazijo (Pseudotsuga menziesii), rdeči hrast (Quercus rubra) in zeleni bor (Pinus strobus). Med najbolj invazivne TDV uvrščajo robinijo, veliki pajesen, pavlovnijo, octovec (Rhus typhina) in ameriški javor oz. negundovec (Acer negundo). Slaba polovica anketirancev je izrazila srednje veliko zaskrbljenost glede vpliva ITDV, kar četrtina vprašanih pa je zaradi TDV zelo zaskrbljena.
Ključne besede: tujerodne drevesne vrste, invazivne tujerodne drevesne vrste, alpski prostor, upravljanje, tveganje
DiRROS - Objavljeno: 08.03.2022; Ogledov: 174; Prenosov: 64
 Celotno besedilo (431,99 KB) |
2. |
3. |
4. Invazivna tujerodna rastlinska vrsta kudzu (Pueraria montana var. lobata) je potencialna grožnja za slovenske gozdoveJana Kus Veenvliet, Aleksander Marinšek, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Maarten De Groot, 2019 Povzetek: Kudzu (Pueraria montana var. lobata) je invazivna tujerodna rastlinska vrsta, za katero v Sloveniji do pred nedavnim ni bilo podatkov o pojavljanju v naravi. Poleti 2018 sta bili v informacijskem sistemu Invazivke (www.invazivke.si) potrjeni prvi najdbi kudzuja pri nas v naravnem okolju. V tej podatkovni bazi se kot podpora za sistem zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja (ZOHO), ki se razvija v sklopu projekta LIFE ARTEMIS, zbirajo podatki o invazivnih tujerodnih vrstah pri nas. Obe nahajališči kudzuja sta v submediteranskem fitogeografskem območju Slovenije, v bližini Strunjana in v Dekanih. Namen članka je predstaviti osnovne značilnosti invazivne rastlinske vrste, ki pri nas ni dobro znana. V prispevku opozarjamo tudi na potencialne negativne vplive, ki bi jih kudzu lahko povzročil z nenadzorovanim širjenjem, predvsem v gozdnem prostoru. Na ravni EU je kudzu zaradi potencialnih škodljivih vplivov na okolje uvrščen med tiste invazivne tujerodne vrste, za katere morajo države članice sprejeti takojšnje stroge ukrepe za odstranitev oziroma preprečitev širjenja. Zgodnje obveščanje in hitro odzivanje v začetnih fazah širjenja sta ključni dejavnosti, ki bistveno pripomoreta k učinkovitemu zmanjševanju negativnih vplivov invazivnih tujerodnih vrst.
Ključne besede: kudzu, Pueraria montana var. lobata, invazivne tujerodne vrste, Invazivke.si, gozdovi, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 20.03.2019; Ogledov: 2468; Prenosov: 684
Celotno besedilo (355,72 KB) |
5. Drevesne vrste za obnovo gozdov po naravnih motnjah v SlovenijiRobert Brus, Lado Kutnar, 2017 Povzetek: Zaradi žleda leta 2014 in poznejšega napada podlubnikov bo v Sloveniji treba obnoviti velike površine prizadetih ali uničenih gozdov. Ob tem sta pomembni vprašanji, katere drevesne vrste bomo uporabili za obnovo in s katerimi vrstami bo v spremenjenih podnebnih razmerah mogoče doseči postavljene gozdnogospodarske cilje. Na osnovi analize rastiščnih tipov in gozdnih združb na območju najmočnejšega delovanja žleda smo pripravili seznam potencialnih drevesnih vrst po rastiščih in jih razvrstili v tri kategorije: nosilne ali ključne drevesne vrste (predvideni delež v lesni zalogi do 100 %), spremljevalne drevesne vrste (delež do 30 %) in manjšinske drevesne vrste (delež do 10 %). Izbor primernih vrst za obnovo bo zahteven in odvisen od več dejavnikov. Poleg rastiščne primernosti drevesnih vrst bo treba upoštevati tudi njihov gospodarski pomen, stanje gozdov v obnovi, razpoložljivost gozdnega reprodukcijskega materiala, način in stroške obnove ter obseg razpoložljivih sredstev. Nujno se je treba izogibati čistim enovrstnim sestojem, treba je uporabiti čim več različnih, rastišču primernih drevesnih vrst in s tem v največji možni meri zmanjšati tveganje. Pospešiti je treba preizkušanje še novih domačih drevesnih vrst in preudarno tudi tujih. S povečanjem vrstne pestrosti gozdov bomo pomembno prispevali k njihovi odpornosti in uresničevanju njihovih večnamenskih vlog.
Ključne besede: naravne motnje, obnova gozdov, drevesne vrste, nosilne vrste, spremljevalne vrste, manjšinske vrste, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 11.05.2017; Ogledov: 3568; Prenosov: 704
Celotno besedilo (653,68 KB) |
6. Macesnovje, ruševje, zelenojelševje in druge gorske grmovne združbe v Sloveniji : združbe macesna, rušja, zelene jelše, jerebike, kranjske kozje češnje, velikolistne in Waldsteinove vrbe na zgornji gozdni meji in nad njoIgor Dakskobler, Lado Kutnar, Andrej Rozman, 2016 Ključne besede: grmovne združbe, gozdna meja, gorski gozdovi
DiRROS - Objavljeno: 14.06.2017; Ogledov: 3476; Prenosov: 1349
Celotno besedilo (5,84 MB) |
7. National Questionnaire - Slovenia : (Multi country report of forestry)Primož Simončič, Franc Ferlin, Marko Kovač, Hojka Kraigher, Živan Veselič, Dragan Matijašič, Aleksander Golob, Maja Jurc, Lado Kutnar, Mirko Medved, Miran Čas, Gregor Božič, Andreja Ogulin, Jošt Jakša, 1998 DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2746; Prenosov: 693
Celotno besedilo (3,43 MB) |
8. |
9. Raziskave gozdnih tal in rizosfere ter njihov vpliv na nekatere fiziološke parametre gozdnega drevja v izbranih gozdnih ekosistemih, sestojnih tipih in razvojnih stadijih gozda : elaboratHojka Kraigher, Gregor Božič, Matjaž Čater, Miran Čas, Dušan Jurc, Maja Jurc, Polona Kalan, Lado Kutnar, Anton Kralj, Robert Robek, Primož Simončič, Igor Smolej, Mihej Urbančič, Matej Rupel, Jurij Diaci, Helena Šircelj, Tomaž Sinkovič, Cvetka Ribarič-Lasnik, Samar Al Sayegh-Petkovšek, Julija Beričnik-Vrbovšek, Andrej Piltaver, Reinhard Agerer, Tadeja Trošt Sedej, Urša Vilhar, 1999 Ključne besede: gozdna tla, rizosfera, gozdno drevje, fiziološki parameter, raziskovalna ploskev, Pokljuka, Kočevska Reka, stres, vpliv na gozd
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2969; Prenosov: 776
Celotno besedilo (10,11 MB) |
10. Zaključno poročilo: UN - ECE/FAO temperate and boreal forest resources assessment 2000 for SloveniaMilan Hočevar, Leon Behin, Maja Jurc, Marko Kovač, Franc Ferlin, Lado Kutnar, Miran Čas, Gregor Božič, Mirko Medved, Andreja Ogulin, 1999 Ključne besede: gozd, gozdarstvo, gozdna inventura, gozdno lastništvo, zdravstveno stanje, funkcija gozda, biološka pestrost, Slovenija, FAO projekt
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2642; Prenosov: 534
Celotno besedilo (6,73 MB) |
