1. Bolečina pri mamografijiZvonko Krajnc, Brigita Hudales, Andreja Kokot, Kristijana Hertl, Maksimiljan Kadivec, Elizabeta Jokan, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Bolečina pri mamografiji je neprijetrna čutnaa in čustvena izkušnja, povezana z dejansko ali možno okvaro tkiva. Nanjo vplivajo različni dejavniki. Metode. Pri preiskovankah, ki so na Onkološkem inštitutu in po vsejSloveniji opravile mamografijo, smo naredili anketno raziskavo o bolečini pri tej preiskavi. Rezultati. Asimptomatske preiskovanke občutijo manjšo jakost bolečine kot simptomatske. `lečina preiskovank v Sloveniji ne zaužije premedikacije pred mamografijo. Zaključki. Informiranje preiskovank o poteku preiskave in vnaprejšne pričakovanje bolečine je pomembno pri zmanjševanju bolečine. velik vpliv na občutenje bolečine ima tudi radiološki inženir, ki jepo mnenju preiskovank pomembno vplival na zmanjševanje bolečine pri mamografiji.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 30; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (746,54 KB) |
2. Intervencijski posegi v dojkahTomaž Vargazon, Miljeva Rener, Kristijana Hertl, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Intervencijske posege v dojkah na Onkološkem inštitutu v Ljubljani opravljajo izključno radiologi. Tako je tudi v drugih ustanovah v svetu. Radiolog-mamolog je osrednja in ključna osebnost multidisciplinarne mamološke strokovne skupine, v kateri so še klinik, patolog, citolog in kirurg. Zaključki. Pri benignih lezijah je danes kirurški poseg odveč. Dokončno diagnozo lahko postavimo že s pravilno izbranim intervencijskim posegom ter sodelovanjem citologa ali patologa. Tudi pred načrtovano operacijo verjetnega malignoma je nujna verifikacija.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 25; Prenosov: 16
Celotno besedilo (338,01 KB) |
3. Rentgenska in ultrazvočna anatomija dojkeMaja Marolt-Mušič, Kristijana Hertl, Maksimiljan Kadivec, Maja Podkrajšek, Simona Jereb, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Mlečna žleza je parna žleza, ki ima modificirane značilnosti žleze znojnice in se razvije v podkožnem tkivu zgornje sprednje strani prsnega koša.Skupaj s kožo jo imenujemo dojka. Zaključki. V mamografskem izvidu ni pomembno, da natančno opredelimo, kakšne strukturne spremembe so v dojki prisotne, saj te predstavljajo histološko opredelitev. Pomembno je, da v izvidu opišemo, kako gosta je struktura dojke in s tem klinika opozorimo, s kakšno verjetnostjo smo izključili patološke spremembe v smislu malignega obolenja. Pri UZ preiskavi je pomemben standarden položaj preiskovanke, kar omogoča ponovljivost preiskave. Pregledovati moramo vse dele dojke, paziti moramo, da ne izpustimo določenega predela. Pomembno je, da v izvidu označimo lego lezije: kvadrant, ura in oddaljenost od mamile.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 13; Prenosov: 6
Celotno besedilo (572,41 KB) |
4. Presejanje za odkrivanje raka dojkKristijana Hertl, Miljeva Rener, Tomaž Vargazon, Maksimiljan Kadivec, Maja Podkrajšek, Maja Marolt-Mušič, Simona Jereb, Miha Čavlek, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Rak dojk (RD) je zaradi visoke incidence v razvitem svetu in v Sloveniji velik zdravstveni in ekonomski problem. Redno mamografsko pregledovanje asimptomatskih žensk (presejanje oz. screening), starih 50-69 let dolgoročno zmanjša umrljivost za RD, ker odkrije raka v zgodnejši fazi. V Sloveniji presejanje ni organizirano tako kot v nekaterih evropskih državah, ampak je oportunistično, ko ženske preventivno prihajajo v centre za bolezni dojk (CBD) na pregled po priporočilu zdravnika ali po lastni želji. Za kakovost delovanja centri nimajo enotnih državnih smernic in nad njihovim delovanjem ni nadzora. Zaključki. Uspešnost presejanja je odvisna od izbora skupine primerne starosti, udeležbe, intervala med posameznimi krogi presejanja, števila projekcij, dvojnega odčitovanja, kontrole kakovosti ter rednega beleženja in analize doseženih rezultatov. Glavne pomanjkljivosti presejanja so napačno pozitivni in napačno negativni izvidi, izpostavljenost ionizirajočem sevanju ter prediagnosticiranost.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 13; Prenosov: 7
Celotno besedilo (639,35 KB) |
5. Mamografski videz normalne dojkeKristijana Hertl, Miljeva Rener, Maksimiljan Kadivec, Maja Podkrajšek, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Mamografski videz normalne dojke je pri vsaki ženski različen, čeprav imajo nekatere normalne anatomske strukture na mamogramu svojo značilno podobo. Na količino žleznega, vezivnega tkiva in maščobe ter na razmerje med njimi vplivaveč dejavnikov, na primer: starost ženske, menstrualni ciklus, nosečnost, hormonska substitucija.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 39; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,12 MB) |
6. Klinična presoja kakovosti mamogramovMiljeva Rener, Kristijana Hertl, Franc Guna, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Kakovosten mamogram prikaže kar največ tkiva dojke, je primerno eksponiran, kontrasten, ni neoster, je brez artefaktov in je narejen s sprejemljivo ekspozicijsko dozo. Končni videz mamograma je skupek raznih dejavnikov, od katerih so najpomembnejši sodobna mamografska naprava z optimalno naravnano fotocelico in s sodobnim priborom; posebna pozornost velja postopku razvijanja. Dobro usposobljeno, posebej za to delo izobraženo osebje mora nenehno vzdrževati visoko kakovost, to pa pripomore k čim manjšemu številu zgrešenih in zapoznelih diagnoz.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 25; Prenosov: 5
Celotno besedilo (810,89 KB) |
7. Intervencijski posegi v dojkiTomaž Vargazon, Kristijana Hertl, Maksimiljan Kadivec, 1998, pregledni znanstveni članek Povzetek: Pregledni članek o intervencijskih posegih v dojkah opisuje potek, indikacijein kontraindikacije pri različnih posegih v dojkah, ki jih opravljamo na Onkološkem Inštitutu v Ljubljani. Praviloma tako pri nas kot tudi v drugih ustanovah v svetu opravlja intervencijske posege izključno radiolog. Tako je mamolog osrednja in ključna osebnost multidisciplinarne mamološke strokovne skupine, v kateri so še izkušen klinik, patolog, citolog in kirurg.
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 40; Prenosov: 17
Celotno besedilo (273,24 KB) |
8. Diagnostika difuznih procesov v dojki: problem goste dojkeMaksimiljan Kadivec, Kristijana Hertl, Tomaž Vargazon, 1998, pregledni znanstveni članek Povzetek: S problemom goste dojke se pogosto srečujemo pri mamografski diagnostiki dojk.Čeprav sta se mamografska oprema in tehnika v zadnjem času izboljšala, jemamografsko gosta dojka še vedno diagnostični problem. Še vedno obstaja velik delež spregledanih karcinomov pri mamografsko gostih dojkah. Zato pri odkrivanju raka na dojki uporabljamo nove metode kot sta ultrazvok in magnetnaresonanca ter radiozotopske metode.
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 54; Prenosov: 20
Celotno besedilo (279,20 KB) |
9. Okrogle lezije v dojkiTomaž Vargazon, Maksimiljan Kadivec, Kristijana Hertl, 1998, pregledni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava značilnosti okroglih, gladkorobnih lezij v dojkah in diferencialno diagnostiko le-teh. Avtor preglednega članka skuša prikazati mesto radiologa in pomen radiološke diagnostike, ultrazvoka in intervencijskihposegov v dojki. Pri nekaterih okroglih lezijah mamografija zadošča za dokončno diagnozo. Večino okroglih lezij v dojkah, vidnih na standardnih mamogramih, pa je potrebno dodatno diagnostično obdelati, redkokdaj pa se odločimo za kirurško biopsijo ostrorobnega okroglega tumorja.
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 58; Prenosov: 22
Celotno besedilo (230,72 KB) |
10. Analiza mamogramaKristijana Hertl, Tomaž Vargazon, Maksimiljan Kadivec, 1998, pregledni znanstveni članek Povzetek: Mamografija je rengentsko slikanje dojk. Pomembno vlogo ima predvsem pri odkrivanju majhnih in klinično še netipljivih tumorjev. Videz malih karcinomovje večkrat neznačilen, navzoči so indirektni znaki malignosti, ki jih je mogoče pri površnem, nesistematskem pregledu in tehnično slabem mamogramu zlahka spregledati. Pri tem je pomembno poznavanje normalnega videzadojke, saj le tako opazimo sumljiva razlikovanja.
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 27; Prenosov: 10
Celotno besedilo (194,90 KB) |
