Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Kristijana Hertl) .

1 - 10 / 59
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Outcome of MRI-guided vacuum-assisted breast biopsy - initial experience at Institute of Oncology Ljubljana, Slovenia
Marta Zebič, Kristijana Hertl, Maksimiljan Kadivec, Miha Čavlek, Gašper Podobnik, Marko Snoj, 2012, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Background. Like all breast imaging modalities MRI has limited specificity and the positive predictive value for lesions detected by MRI alone ranges between 15 and 50%. MRI guided procedures (needle biopsy, presurgical localisation) are mandatory for suspicious findings visible only at MRI, with potential influence on therapeutic decision. The aim of this retrospective study was to evaluate our initial clinical experience with MRI-guided vacuum-assisted breast biopsy as an alternative to surgical excision and to investigate the outcome of MRI-guided breast biopsy as a function of the MRI features of the lesions. Patients and methods. In 14 women (median age 51 zears) with 14 MRI-detected lesions, MRI-guided vacuum-assisted breast biopsy was performed. We evaluated the MRI findings that led to biopsy and we investigated the core and postoperative histology results and follow-up data. Results. The biopsy was technically successful in 14 (93%) of 15 women. Of 14 biopsies in 14 women, core histology revealed 6 malignant (6/14, 43%), 6 benign (6/14, 43%) and 2 high-risk (2/14, 14%) lesions. Among the 6 cancer 3 were invasive and 3 were ductal carcinoma in situ (DCIS). The probability of malignancy in our experience was higher for non-mass lesion type and for washout and plateau kinetics. Conclusions. Our initial experience confirms that MRI-guided vacuum-assisted biopsy is fast, safe and accurate alternative to surgical biopsy for breast lesions detected at MRI only.
Objavljeno v DiRROS: 21.03.2024; Ogledov: 121; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (617,87 KB)

2.
Indikacije za slikovne preiskave pri raku dojk
Miloš Vrhovec, Katja Kovše, Kristijana Hertl, 2023, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: rak dojk, slikovne preiskave, register raka
Objavljeno v DiRROS: 08.01.2024; Ogledov: 190; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (181,36 KB)

3.
Državni presejalni program za raka dojk Dora
Kristijana Hertl, Mateja Kurir-Borovčić, Katja Jarm, Katja Kovše, Miloš Vrhovec, 2023, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: rak dojk, državni programi, register raka
Objavljeno v DiRROS: 05.01.2024; Ogledov: 258; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (360,12 KB)

4.
Mamografska tehnika - projekcije in kompresija
Kristijana Hertl, Miljeva Rener, 1999, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Vsaka od različnih projekcij pri slikanju dojk doda svoj pomemben delež k prepoznavanju začetnega karcinoma dojke. Zelo pomembna je tudi pravilna in zadostna kompresija pri slikanju dojk. Nepravilno izvedena projekcija in kompresija lahko že ob prvem slikanju zavedeta radiologa k lažno negativnem izvidu, kar pa za ženo pomeni zakasnitev terapije in bistveno poslabša prognozo. Radiološki inženir in radiolog se morata zavedati, da z določeno projekcijo dobro prikažemo samo določene dele dojke. Pogoj za optimalen prikaztkiva dojke je prepoznavanje anatomskih odnosov med prsno steno, pektoralno mišico in žleznim tkivom.
Objavljeno v DiRROS: 08.12.2023; Ogledov: 310; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (799,97 KB)

5.
Klinična presoja kakovosti mamogramov
Miljeva Rener, Kristijana Hertl, 1999, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Kakovosten mamogram prikaže kar največ tkiva dojke, je primerno ekponiran, kontrasten, ni zabrisan, z nizkim šumom, brez artefaktov in je narejen s sprejemljivo dozo sevanja. Končni videz mamograma je skupek raznih dejavnikov,od katerih so najpomembnejši sodoben mamografski aparat z optimalnonaravnano fotocelico in s sodobnim priborom; posebna pozornost velja postopku razvijanja. Dobro usposobljeno, posebej za to delo izobraženo osebje mora vzdrževati visoko kakovost, to pa pripomore k čim manjšemu številu zgrešenih in zapoznelih diagnoz.
Objavljeno v DiRROS: 08.12.2023; Ogledov: 245; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (674,07 KB)

6.
4. mednarodna mamografska šola
2004, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Ključne besede: radiologija, dojka, mamografija
Objavljeno v DiRROS: 07.12.2023; Ogledov: 244; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (13,14 MB)

7.
Bolečina pri mamografiji
Zvonko Krajnc, Brigita Hudales, Andreja Kokot, Kristijana Hertl, Maksimiljan Kadivec, Elizabeta Jokan, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Izhodišča. Bolečina pri mamografiji je neprijetrna čutnaa in čustvena izkušnja, povezana z dejansko ali možno okvaro tkiva. Nanjo vplivajo različni dejavniki. Metode. Pri preiskovankah, ki so na Onkološkem inštitutu in po vsejSloveniji opravile mamografijo, smo naredili anketno raziskavo o bolečini pri tej preiskavi. Rezultati. Asimptomatske preiskovanke občutijo manjšo jakost bolečine kot simptomatske. `lečina preiskovank v Sloveniji ne zaužije premedikacije pred mamografijo. Zaključki. Informiranje preiskovank o poteku preiskave in vnaprejšne pričakovanje bolečine je pomembno pri zmanjševanju bolečine. velik vpliv na občutenje bolečine ima tudi radiološki inženir, ki jepo mnenju preiskovank pomembno vplival na zmanjševanje bolečine pri mamografiji.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 237; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (746,54 KB)

8.
Intervencijski posegi v dojkah
Tomaž Vargazon, Miljeva Rener, Kristijana Hertl, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Izhodišča. Intervencijske posege v dojkah na Onkološkem inštitutu v Ljubljani opravljajo izključno radiologi. Tako je tudi v drugih ustanovah v svetu. Radiolog-mamolog je osrednja in ključna osebnost multidisciplinarne mamološke strokovne skupine, v kateri so še klinik, patolog, citolog in kirurg. Zaključki. Pri benignih lezijah je danes kirurški poseg odveč. Dokončno diagnozo lahko postavimo že s pravilno izbranim intervencijskim posegom ter sodelovanjem citologa ali patologa. Tudi pred načrtovano operacijo verjetnega malignoma je nujna verifikacija.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 222; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (338,01 KB)

9.
Rentgenska in ultrazvočna anatomija dojke
Maja Marolt-Mušič, Kristijana Hertl, Maksimiljan Kadivec, Maja Podkrajšek, Simona Jereb, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Izhodišča. Mlečna žleza je parna žleza, ki ima modificirane značilnosti žleze znojnice in se razvije v podkožnem tkivu zgornje sprednje strani prsnega koša.Skupaj s kožo jo imenujemo dojka. Zaključki. V mamografskem izvidu ni pomembno, da natančno opredelimo, kakšne strukturne spremembe so v dojki prisotne, saj te predstavljajo histološko opredelitev. Pomembno je, da v izvidu opišemo, kako gosta je struktura dojke in s tem klinika opozorimo, s kakšno verjetnostjo smo izključili patološke spremembe v smislu malignega obolenja. Pri UZ preiskavi je pomemben standarden položaj preiskovanke, kar omogoča ponovljivost preiskave. Pregledovati moramo vse dele dojke, paziti moramo, da ne izpustimo določenega predela. Pomembno je, da v izvidu označimo lego lezije: kvadrant, ura in oddaljenost od mamile.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 240; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (572,41 KB)

10.
Presejanje za odkrivanje raka dojk
Kristijana Hertl, Miljeva Rener, Tomaž Vargazon, Maksimiljan Kadivec, Maja Podkrajšek, Maja Marolt-Mušič, Simona Jereb, Miha Čavlek, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Izhodišča. Rak dojk (RD) je zaradi visoke incidence v razvitem svetu in v Sloveniji velik zdravstveni in ekonomski problem. Redno mamografsko pregledovanje asimptomatskih žensk (presejanje oz. screening), starih 50-69 let dolgoročno zmanjša umrljivost za RD, ker odkrije raka v zgodnejši fazi. V Sloveniji presejanje ni organizirano tako kot v nekaterih evropskih državah, ampak je oportunistično, ko ženske preventivno prihajajo v centre za bolezni dojk (CBD) na pregled po priporočilu zdravnika ali po lastni želji. Za kakovost delovanja centri nimajo enotnih državnih smernic in nad njihovim delovanjem ni nadzora. Zaključki. Uspešnost presejanja je odvisna od izbora skupine primerne starosti, udeležbe, intervala med posameznimi krogi presejanja, števila projekcij, dvojnega odčitovanja, kontrole kakovosti ter rednega beleženja in analize doseženih rezultatov. Glavne pomanjkljivosti presejanja so napačno pozitivni in napačno negativni izvidi, izpostavljenost ionizirajočem sevanju ter prediagnosticiranost.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 236; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (639,35 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh