1. Divjad v Sloveniji v zadnjih desetletjih in vpliv sprememb v življenjskem prostoruKatarina Flajšman, Poplas Amanda, Boštjan Pokorny, Tom Levanič, Klemen Jerina, 2025, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: divjad, odstrel, številčnost, habitat, življenjski prostor, okoljski vplivi
Objavljeno v DiRROS: 19.12.2025; Ogledov: 176; Prenosov: 99
 Celotno besedilo (419,65 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. To root or not to root? Proximate factors that contribute to wild boar selection of rooting sites in agricultural landscapesHubert Potočnik, Ida Jelenko Turinek, Ana Jaklič, Jaka Črtalič, Eva Mlinarič, Klemen Jerina, Samar Al Sayegh Petkovšek, Zarja Platovšek, Katja Črnec, Matija Stergar, Ivan Kos, Nikica Šprem, Željka Zgorelec, Aleksandra Perčin, Marija Galić, Vedran Rubinić, Nikolina Jurković Balog, Boštjan Pokorny, 2025, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: wild boar, Sus scrofa, agricultural damage, grassland rooting, damage on grassland
Objavljeno v DiRROS: 14.05.2025; Ogledov: 919; Prenosov: 228
Celotno besedilo (174,37 KB) |
3. Overlooked giants : edible dormouse as a keystone species of temperate deciduous forests?Klemen Jerina, Dejan Bordjan, Boris Kryštufek, Lovrenc Ponikvar, 2025, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: edible dormouse, Glis glis, decidous forest, underground caverns, carst, predator composition, seasonal and interannual dynamics of activity
Objavljeno v DiRROS: 14.05.2025; Ogledov: 689; Prenosov: 214
Celotno besedilo (142,26 KB) |
4. Delavnica »Biotehnični ukrepi v gozdnatih hudourniških območjih« na Gozdarskem inštitutu SlovenijeUrša Vilhar, Tomaž Cej, Klemen Jerina, Tadej Jeršič, Erika Kozamernik, Jože Papež, Robert Robek, Jaša Saražin, 2024, strokovni članek Ključne besede: urejanje hudournikov, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2024; Ogledov: 969; Prenosov: 315
Celotno besedilo (741,66 KB) |
5. O domorodnosti alpskega kozoroga v SlovenijiAndreja Nève Repe, Elena Bužan, Borut Toškan, Jernej Javornik, Boštjan Pokorny, Andrej Arih, Lars Zver, Maruša Prostor, Miha Krofel, Matija Stergar, Klemen Jerina, Hubert Potočnik, Rok Černe, Aleš Poljanec, 2023, strokovni članek Povzetek: Alpski kozorog (Capra ibex) je alpski endemit. Na območju Slovenije naj bi bila vrsta iztrebljena v drugi polovici 17. stoletja, globalno pa je bila zaradi prelova na robu izumrtja konec 19. stoletja. Preživela je le populacija na širšem območju parka Gran Paradiso na skrajnem zahodu Alp v Italiji. Zaradi naselitev in drugih varstvenih programov sedaj alpski kozorog živi v celotnih Alpah, vključno s Slovenijo. Vendar pri nas njegove populacije nazadujejo in so v zelo slabem stanju, kar je lahko rezultat več dejavnikov. Malo izvornih osebkov ob naselitvah, zgodovinska ozka grla in ločenost kolonij so povzročili parjenje v sorodstvu, kar je slabšalo genetsko stanje populacij in lahko negativno vpliva tudi na demografijo. K številčnemu zmanjševanju vrste so lahko prispevale tudi bolezni. Za dolgoročno ohranitev alpskega kozoroga v Sloveniji so nujni takojšnji aktivni ohranitveni ukrepi, pogoj pa je ustrezna opredelitev izvornosti vrste, saj je (bila) zaradi prejšnjih pomanjkljivih podatkov umeščena med tujerodne. V prispevku na podlagi arheo-zooloških, genetskih in preliminarnih habitatnih analiz utemeljujemo, da je v Sloveniji kozorog domorodna vrsta. V raziskavah smo pokazali, da je vrsta živela na ozemlju zdajšnje Slovenije v poznoantičnem in zgodnje srednjeveškem obdobju. Preliminarno smo določili tudi primernost in povezanost habitata kozoroga v slovenskem alpskem svetu ter nakazali verjetne potrebne ukrepe za ohranitev vrste v Sloveniji.
Ključne besede: Capra ibex, izvornost vrste, programi varstva, Alpe, habitat, genetika
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2024; Ogledov: 1728; Prenosov: 471
Celotno besedilo (475,48 KB) |
6. Mnenje Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire o sečnji na RožnikuKlemen Jerina, Andrej Bončina, Jurij Diaci, Janez Pirnat, Robert Brus, Dušan Roženbergar, Tine Hauptman, Janez Krč, 2023, polemika, diskusijski prispevek, komentar Ključne besede: sečnja, urbani gozdovi, mestni gozdovi, Ljubljana, Tivoli, Rožnik
Objavljeno v DiRROS: 19.04.2023; Ogledov: 1679; Prenosov: 456
Celotno besedilo (91,64 KB) |
7. Habitatne značilnosti rastišč divjega petelina (Tetrao urogallus L.) na Uršlji goriŽiga Repotočnik, Klemen Jerina, Tomaž Mihelič, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: V Sloveniji je bilo opravljenih le nekaj raziskav habitata rastišč divjega petelina. Taka znanja so pomembna pri določitvi in izvajanju ukrepov za ohranitev oziroma povečanje številčnosti vrste. Namen dela je bil ugotoviti sedanjo aktivnost dvajsetih znanih rastišč divjega petelina na Uršlji gori z bližnjo okolico v primerjavi s prejšnjima popisoma (Adamič, 1986; Čas, 2000) in evidentirati potencialna nova. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali so med aktivnimi in opuščenimi rastišči divjega petelina razlike v habitatnih danostih. Popise aktivnosti rastišč smo izvajali po metodi poslušanja pojočih samcev zgodaj zjutraj in beleženja znakov prisotnosti v času rastitve od 1.4. do 20.5. v letih 2019 in 2020. Habitatne značilnosti rastišč smo popisali na treh aktivnih rastiščih in treh opuščenih. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da se je število aktivnih rastišč v primerjavi z letoma/če gre samo za ti leti, sicer v letih 1986 in 2000 zelo zmanjšalo (aktivnih le 30 % od vseh znanih). Na rastiščih smo v obeh letih skupno popisali približno trikrat manj aktivnih petelinov, tri neaktivne več ter 2,7-krat manj kokoši kot leta 2000. Iz tega sklepamo, da je na proučevanem območju vrsta ogrožena in lahko v naslednjih nekaj desetletjih izgine z območja, če se bo trend številčnosti še naprej manjšal. Delež opuščenih rastišč je bil večji v gozdovih z nižjo nadmorsko višino (pod 1200 m). Evidentirali nismo nobenega novega rastišča, so se pa centri aktivnih rastišč v primerjavi z zadnjim popisom spremenili v prostoru. Ugotovili smo razlike v habitatnih danostih med obema tipoma rastišč. Za aktivna rastišča je bila značilna velika pokritost tal z zeliščno plastjo (85 %, od tega 24 % jagodičja), več mravljišč, redkejši sklep sestoja (40-60 % zastrte površine), večja vidljivost pri tleh ter večji delež starejših iglastih sestojev v primerjavi z opuščenimi. Vidljivost pri tleh in delež drevesnih vrst glede na naše ugotovitve nista bistveno vplivala na aktivnost rastišč.
Ključne besede: divji petelin, Tetrao urogallus L., Uršlja gora, aktivnost rastišč, habitatne značilnosti rastišč
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2021; Ogledov: 2400; Prenosov: 763
Celotno besedilo (765,89 KB) |
8. Reconstruction of brown bear population dynamics in Slovenia in the period 1998-2019 : ǂa ǂnew approach combining genetics and long-term mortality dataKlemen Jerina, Andrés Ordiz, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Reliable data and methods for assessing changes in wildlife population size over time are necessary for management and conservation. For most species, assessing abundance is an expensive and labor-intensive task that is not affordable on a frequent basis. We present a novel approach to reconstructing brown bear population dynamics in Slovenia in the period 1998-2019, based on the combination of two CMR non-invasive genetic estimates (in 2007 and 2015) and long-term mortality records, to show how the latter can help the study of population dynamics in combination with point-in-time estimates. The spring (i.e. including newborn cubs) population size estimate was 383 (CI: 336-432) bears in 1998 and 971 (CI: 825-1161) bears in 2019. In this period, the average annual population growth rate was 4.5 %. The predicted population size differed by just 7 % from the non-invasive genetic size estimate after eight years, suggesting that the method is reliable. It can predict the evolution of the population size under different management scenarios and provide information on key parameters, e.g. background mortality and the sex- and age-structure of the population. Our approach can be used for several other wildlife species, but it requires reliable mortality data over time.
Ključne besede: genetic estimates of population size, mortality records, population monitoring, population size, predictive modelling, brown bear
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2021; Ogledov: 5696; Prenosov: 3169
Celotno besedilo (1005,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Metoda štetja kupčkov iztrebkov kot optimalen način ocenjevanja relativnih gostot jelenjadi na lokalni ravniUrša Fležar, Klemen Jerina, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Vedno boljše poznavanje pomena parkljarjev za ekosistem in človeka ter hkrati širjenje teh živalskih vrst v evropskem prostoru prinaša potrebo po nadgrajevanju in izpopolnjevanju načinov njihovega upravljanja. V Sloveniji se je v zadnjih letih zaradi stopnjevanja konfliktov interesov gozdarske, lovske in kmetijske stroke pojavila potreba po natančnejšem poznavanju številčnosti domorodnih vrst parkljarjev, še posebno jelenjadi (Cervus elaphus). V tem prispevku smo opredelili metodo štetja kupčkov iztrebkov s predhodnim čiščenjem kot najbolj optimalno metodo za ugotavljanje lokalnih gostot jelenjadi in podrobno razložili metodološke korake za uspešno načrtovanje in izvedbo metode na terenu. Zaključili smo s primerom izvedbe metode v LPN Kompas Peskovci in predstavili rezultate gostot jelenjadi in srnjadi (Capreolus capreolus) na omenjenem območju, pridobljenimi z metodo štetja kupčkov iztrebkov.
Ključne besede: prostoživeči parkljarji, jelenjad, Cervus elaphus, srnjad, Capreolus capreolus, štetje kupčkov iztrebkov, upravljanje prostoživečih živali, monitoring, LPN Kompas Peskovc
Objavljeno v DiRROS: 14.12.2020; Ogledov: 2741; Prenosov: 851
Celotno besedilo (320,21 KB) |
10. Poletni gozdarski tabor za dijakeJernej Javornik, Vera Zgonik, Gal Fidej, Tine Hauptman, Klemen Jerina, Matija Klopčič, Matevž Mihelič, Roman Pavlin, Anton Poje, Andrej Rozman, Dušan Roženbergar, 2019, poljudni članek Ključne besede: gozdarstvo, poletni tabori, poletni gozdarski tabor
Objavljeno v DiRROS: 19.10.2019; Ogledov: 4612; Prenosov: 1124
Celotno besedilo (194,65 KB) |
