31. Carbon flux and environmental parameters data from an eddy covariance tower in a mid-succession ecosystem developed on abandoned karst grassland in Slovenia (2012-2019)Koffi Dodji Noumonvi, Klemen Eler, Dominik Vodnik, Primož Simončič, Mitja Ferlan, 2021, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov Povzetek: This data set was used to estimate carbon fluxes by comparing eddy covariance tower (Long = 13.916701, Lat = 45.543491) measurements with vegetation indices based estimates.
Ključne besede: eddy covariance, GPP, NEE, empirical model, LUE model, vegetation photosynthesis model, vegetation indices
Objavljeno v DiRROS: 21.02.2022; Ogledov: 806; Prenosov: 634
 Celotno besedilo (29,63 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
32. Root growth dynamics of three beech (Fagus sylvatica L.) provenancesPeter Železnik, Marjana Westergren, Gregor Božič, Klemen Eler, Marko Bajc, Heljä-Sisko Helmisaari, Aniko Horvath, Hojka Kraigher, 2015, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 766; Prenosov: 472
 Celotno besedilo (1,05 MB) |
33. |
34. |
35. |
36. Habitatne značilnosti rastišč divjega petelina (Tetrao urogallus L.) na Uršlji goriŽiga Repotočnik, Klemen Jerina, Tomaž Mihelič, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: V Sloveniji je bilo opravljenih le nekaj raziskav habitata rastišč divjega petelina. Taka znanja so pomembna pri določitvi in izvajanju ukrepov za ohranitev oziroma povečanje številčnosti vrste. Namen dela je bil ugotoviti sedanjo aktivnost dvajsetih znanih rastišč divjega petelina na Uršlji gori z bližnjo okolico v primerjavi s prejšnjima popisoma (Adamič, 1986; Čas, 2000) in evidentirati potencialna nova. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali so med aktivnimi in opuščenimi rastišči divjega petelina razlike v habitatnih danostih. Popise aktivnosti rastišč smo izvajali po metodi poslušanja pojočih samcev zgodaj zjutraj in beleženja znakov prisotnosti v času rastitve od 1.4. do 20.5. v letih 2019 in 2020. Habitatne značilnosti rastišč smo popisali na treh aktivnih rastiščih in treh opuščenih. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da se je število aktivnih rastišč v primerjavi z letoma/če gre samo za ti leti, sicer v letih 1986 in 2000 zelo zmanjšalo (aktivnih le 30 % od vseh znanih). Na rastiščih smo v obeh letih skupno popisali približno trikrat manj aktivnih petelinov, tri neaktivne več ter 2,7-krat manj kokoši kot leta 2000. Iz tega sklepamo, da je na proučevanem območju vrsta ogrožena in lahko v naslednjih nekaj desetletjih izgine z območja, če se bo trend številčnosti še naprej manjšal. Delež opuščenih rastišč je bil večji v gozdovih z nižjo nadmorsko višino (pod 1200 m). Evidentirali nismo nobenega novega rastišča, so se pa centri aktivnih rastišč v primerjavi z zadnjim popisom spremenili v prostoru. Ugotovili smo razlike v habitatnih danostih med obema tipoma rastišč. Za aktivna rastišča je bila značilna velika pokritost tal z zeliščno plastjo (85 %, od tega 24 % jagodičja), več mravljišč, redkejši sklep sestoja (40-60 % zastrte površine), večja vidljivost pri tleh ter večji delež starejših iglastih sestojev v primerjavi z opuščenimi. Vidljivost pri tleh in delež drevesnih vrst glede na naše ugotovitve nista bistveno vplivala na aktivnost rastišč.
Ključne besede: divji petelin, Tetrao urogallus L., Uršlja gora, aktivnost rastišč, habitatne značilnosti rastišč
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2021; Ogledov: 1091; Prenosov: 323
Celotno besedilo (765,89 KB) |
37. Climatic regulation of leaf and cambial phenology in Quercus pubescens : their interlinkage and impact on xylem and phloem conduitsJožica Gričar, Jernej Jevšenak, Polona Hafner, Peter Prislan, Mitja Ferlan, Martina Lavrič, Dominik Vodnik, Klemen Eler, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Increased frequency and severity of stressful events affects the growth patterns and functioning of trees which adjust their phenology to given conditions. Here, we analysed environmental effects (temperature, precipitation, VPD and SWC) on the timing of leaf phenology, seasonal stem radial growth patterns, and xylem and phloem anatomy of Quercus pubescens in the sub-Mediterranean in the period 2014%2019, when various adverse weather events occurred, i.e. spring drought in 2015, summer fire in 2016 and summer drought in 2017. Results showed that the timings of leaf and cambium phenology do not occur simultaneously in Q. pubescens, reflecting different environmental and internal constraints. Although year-to-year variability in the timings of leaf and cambial phenology exists, their chronological sequence is fairly fixed. Different effects of weather conditions on different stages of leaf development in spring were observed. Common climatic drivers (i.e., negative effect of hot and dry summers and a positive effect of increasing moisture availability in winter and summer) were found to affect the widths of xylem and phloem increments with more pronounced effect on late formed parts. A legacy effect of the timing of leaf and cambial phenology of the previous growing season on the timing of phenology of the following spring was confirmed. Rarely available phloem data permitted a comprehensive insight into the interlinkage of the timing of cambium and leaf phenology and adjustment strategies of vascular tissues in Mediterranean pubescent oak to various environmental constraints, including frequent extreme events (drought, fire). Our results suggest that predicted changes in autumn/winter and spring climatic conditions for this area could affect the timings of leaf and stem cambial phenology of Q. pubescens in the coming years, which would affect stem xylem and phloem structure and hydraulic properties, and ultimately its performance.
Ključne besede: pubescent oak, leaf development, radial growth, initial earlywood vessel, sieve tube, anatomy, cambial cell production, extreme weather events
Objavljeno v DiRROS: 06.09.2021; Ogledov: 994; Prenosov: 301
Celotno besedilo (7,00 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
38. Kdo so uporabniki ljubljanskih mestnih gozdov?Živa Bončina, Robert Hostnik, Matjaž Harmel, Klemen Strmšnik, Jurij Kobe, Tina Simončič, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Upravljanje mestnih gozdov terja intenzivnejšo participacijo in uveljavljanje dodatnih metod za vključevanje javnosti v soodločanje o rabi gozdov. V okviru projekta URBforDAN smo s spletno anketo (n=1134) zbrali podatke o uporabnikih mestnega gozda Golovec. Preverjali smo njihovo oddaljenost od Golovca, način prihoda, pogostost in trajanje obiska, najpogostejšo točko vstopa v gozd ter želje o dodatni infrastrukturi. Glede na razlog obiska smo anketirance združevali v skupine in nadaljnje analize izvedli po skupinah uporabnikov (naštete po številčnosti: gorski kolesarji, pohodniki, družine, tekači, kolesarji, sprehajalci domačih živali in drugi). Ugotovili smo, da skoraj 60 % anketirancev obišče Golovec vsaj enkrat na teden, najpogosteje obisk traja 1 do 2 uri. Do gozda večina anketirancev pride peš ali s kolesom, več kot četrtina anketirancev se pripelje z avtomobilom. Največ anketirancev vstopi na Golovec na zahodnem delu (vstopna točka Center Hradeckega). Skupine uporabnikov vstopajo na Golovec različno: na Poligonu Rudnik, bolj odročnem delu Golovca, vstopa največ gorskih kolesarjev, v Štepanjskem naselju največ družin. Skupine uporabnikov se razlikujejo tudi po načinu prihoda v gozd: raba avtomobila in javnega potniškega prometa je najpogostejša pri družinah. Razlike med skupinami so tudi v pričakovanjih do gozda in želeni dodatni infrastrukturi. Rezultati ankete so podlaga za načrtovanje infrastrukture, usmerjanje uporabnikov in urejanje vstopnih točk na Golovec in so bili vključeni v Strateški in Operativni načrt za mestni gozd Golovec.
Ključne besede: mestni gozdovi, participacija, spletna anketa, skupine uporabnikov, rekreacija
Objavljeno v DiRROS: 02.08.2021; Ogledov: 1195; Prenosov: 390
Celotno besedilo (447,23 KB) |
39. Strategija razvoja mestnih gozdov LjubljaneTina Simončič, Matjaž Harmel, Jurij Kobe, Robert Hostnik, Andrej Verlič, Urša Vilhar, Klemen Strmšnik, Luka Sešel, Rok Pisek, Dragan Matijašič, 2021, strokovni članek Povzetek: Strategija razvoja mestnih gozdov Ljubljane opredeljuje vizijo in dolgoročne prioritete celovitega razvoja mestnih gozdov Ljubljane. Strategija je podlaga za upravljanje z mestnimi gozdovi, ki pomembno prispevajo k zagotavljanju zdravega življenjskega okolja za prebivalce in obiskovalce mesta. Strategija izraža/upošteva interes lokalne skupnosti do gozdov v mestu in njegovi neposredni okolici ter prispeva k odgovornemu načrtovanju gospodarjenja z gozdovi za potrebe skupnosti. Strategija je bila na pobudo Mestne občine Ljubljana izdelana v okviru projekta INTERREG URBforDAN za območje mestnih gozdov Ljubljane, torej vseh tistih, ki so po občinskem prostorskem načrtu opredeljeni kot gozdovi z izjemno poudarjenimi socialnimi funkcijami. Namen strategije je spodbuditi različne institucije, nevladne organizacije in posameznike k aktivnejšemu vključevanju v soodločanje o razvoju mestnih gozdov Ljubljane, krepiti zavest o pomenu teh gozdov ter izboljšati podlage za gospodarjenje z gozdovi, ki krepi socialne in ekološke funkcije. V prispevku so podane poglavitne značilnosti Strategije razvoja mestnih gozdov Ljubljane vključno s cilji in usmeritvami. Strategija nastavlja okvirje za sistem organizacijskih, finančnih in drugih ukrepov, s katerim bi lahko izboljšali usklajevanje javnih interesov v urbanem gozdnem prostoru, ki je pretežno v zasebni lasti. Izpostavlja tudi pomen sodelovanja z zasebnimi lastniki za zagotavljanje socialnih funkcij v mestnih gozdovih.
Ključne besede: pomen mestnih gozdov, strateški načrt, upravljanje, Ljubljana, projekt URBforDAN
Objavljeno v DiRROS: 02.08.2021; Ogledov: 1400; Prenosov: 423
Celotno besedilo (336,18 KB) |
40. Reconstruction of brown bear population dynamics in Slovenia in the period 1998-2019 : ǂa ǂnew approach combining genetics and long-term mortality dataKlemen Jerina, Andrés Ordiz, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Reliable data and methods for assessing changes in wildlife population size over time are necessary for management and conservation. For most species, assessing abundance is an expensive and labor-intensive task that is not affordable on a frequent basis. We present a novel approach to reconstructing brown bear population dynamics in Slovenia in the period 1998-2019, based on the combination of two CMR non-invasive genetic estimates (in 2007 and 2015) and long-term mortality records, to show how the latter can help the study of population dynamics in combination with point-in-time estimates. The spring (i.e. including newborn cubs) population size estimate was 383 (CI: 336-432) bears in 1998 and 971 (CI: 825-1161) bears in 2019. In this period, the average annual population growth rate was 4.5 %. The predicted population size differed by just 7 % from the non-invasive genetic size estimate after eight years, suggesting that the method is reliable. It can predict the evolution of the population size under different management scenarios and provide information on key parameters, e.g. background mortality and the sex- and age-structure of the population. Our approach can be used for several other wildlife species, but it requires reliable mortality data over time.
Ključne besede: genetic estimates of population size, mortality records, population monitoring, population size, predictive modelling, brown bear
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2021; Ogledov: 4116; Prenosov: 2377
Celotno besedilo (1005,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
