171. Smernice za diagnostiko, zdravljenje in sledenje bolnikov s sarkomi mehkih tkiv in kostiMarko Novak, Olga Blatnik, Jože Pižem, Tina Žagar, Monika Jagodic, Lorna Zadravec-Zaletel, Mojca Unk, Blaž Mavčič, Jerca Blazina, Snežana Pavlović Djokić, Darja Eržen, Simona Jereb, Andreja Klevišar Ivančič, Gregor Kos, Mateja Kropivnik, David Martinčič, Eva Možina, Andraž Perhavec, Marija Skoblar Vidmar, Uroš Smrdel, Marko Špiler, Danijela Štrbac, Branko Zakotnik, Katja Limpel Novak, Vladka Salapura, Žiga Snoj, 2018, strokovni članek Ključne besede: sarkomi mehkih tkiv, sarkomi kosti, diagnostika, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 06.02.2019; Ogledov: 3194; Prenosov: 975
 Celotno besedilo (278,51 KB) |
172. Maligni melanom : poznavanje bolezni, dejavnikov tveganja in odnos do njih v mladi odrasli populaciji v SlovenijiKatja Leskovšek, Janja Ocvirk, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Incidenca malignega melanoma v Sloveniji v zadnjih desetletjih strmo narašča, poznavanje malignega melanoma in dejavnikov tveganja pa je med populacijo še vedno vprašljivo in malo raziskano. Najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek bolezni je delovanje ultravijoličnih žarkov, pred katerimi se je treba fizično zaščititi in uporabljati sredstva za zaščito pred soncem, predvsem v mladosti. Namen raziskave je bil pridobiti podatke o poznavanju malignega melanoma, dejavnikov tveganja in odnosu do njih ter primerjava odgovorov med študenti Medicinske fakultete in študenti treh ostalih fakultet. V presečno in anketno raziskavo so bili vključeni študentje štirih fakultet Univerze v Ljubljani: Medicinske fakultete, Fakultete za elektrotehniko, Fakultete za farmacijo ter Fakultete za matematiko in fiziko, ki so prek spletne povezave odgovarjali na anonimni vprašalnik. Odgovori 66,3 odstotka študentov Medicinske fakultete in 33,7 odstotka študentov ostalih fakultet kažejo, da je poznavanje malignega melanoma boljše med študenti Medicinske fakultete, razlika je statistično značilna (p = 0,0001). Študenti se v poznavanju dejavnikov tveganja statistično značilno razlikujejo le v pogostnosti uporabe zaščite pred soncem (p = 0,0001) in uporabljenem zaščitnem faktorju (p = 0,015). Študenti medicine s svetlimi tipi kože se pred soncem zaščitijo pogosteje, obstaja statistično značilna razlika (p = 0,001). Študenti Medicinske fakultete statistično značilno bolje prepoznavajo maligni melanom kot nevarno obliko kožnega raka. Pogosteje se tudi zaščitijo pred ultravijoličnimi žarki in uporabljajo višje zaščitne faktorje kot študenti ostalih fakultet. Kljub zelo visokem vedenju o škodljivosti izpostavljanja UV-žarkom med mlado slovensko populacijo je ukrepanje bistveno slabše.
Ključne besede: maligni melanom, dejavniki tveganja, mlada odrasla populacija
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2018; Ogledov: 3200; Prenosov: 856
Celotno besedilo (144,59 KB) |
173. |
174. |
175. |
176. SPEXOR : spinal exoskeletal robot for low back pain prevention and vocational reintegrationJan Babič, Katja Mombaur, Dirk Lefeber, Jaap van Dieën, Bernhard Graimann, Michael Russold, Nejc Šarabon, Han Houdijk, 2017, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Objavljeno v DiRROS: 19.03.2018; Ogledov: 2965; Prenosov: 1301
Celotno besedilo (342,69 KB) |
177. Rak jajčnikov : kaj morate vedeti o bolezniErik Škof, Olga Cerar, 2017, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: dejavniki tveganja, simptomi, diagnostika, zdravljenje, neželeni učinki, genetsko svetovanje
Objavljeno v DiRROS: 13.12.2017; Ogledov: 3856; Prenosov: 831
Celotno besedilo (1,79 MB) |
178. Prehrana za bolnike s težavami pri požiranju - disfagijoEva Peklaj, Brigita Avramović Brumen, 2017, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Težave s požiranjem so resen problem, ki lahko vodi v življenjsko ogrožajočo podhranjenost. Če se omenjene težave pojavijo, vam priporočamo, da na to opozorite vašega zdravnika, ki vam bo lahko predpisal ustrezno prehransko podporo (prehranski dodatek, svetovanje pri dietetiku ipd.). Kljub morebitnim težavam pri požiranju je pomembno, da s prehrano zagotovite zadosten vnos hranil in s tem vzdržujete svojo telesno težo.
Ključne besede: požiranje, motnje, prehranska podpora
Objavljeno v DiRROS: 13.12.2017; Ogledov: 4174; Prenosov: 897
Celotno besedilo (723,07 KB) |
179. Prehrana in rak : kaj jesti, če zbolimoNada Rotovnik-Kozjek, Denis Mlakar-Mastnak, Katja Kogovšek, Irena Sedej, Eva Peklaj, 2017, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: enakovredna živila, prehranski dodatki, prehranjevalne motnje, prehranjenost, živila, zdravstveni nasveti
Objavljeno v DiRROS: 13.12.2017; Ogledov: 3966; Prenosov: 903
Celotno besedilo (1,38 MB) |
180. Prehrana po delni ali popolni odstranitvi želodcaDenis Mlakar-Mastnak, Eva Justin, 2017, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Po operaciji želodca mora biti prehrana energijsko in beljakovinsko dovolj bogata, da prepreči ali ustavi hujšanje, ter pravilne sestave, da prepreči ali omili dumping sindrom. Dumping sindrom združuje težave, ki se pojavijo zaradi zmanjšane prostornine želodca ali njegove popolne odstranitve. Pri tem je prehod hrane v črevo pospešen ali neposreden (takojšen) in zato lahko pride do motenj v prebavi ter vsrkavanju hranil v črevesju. Kmalu po zaužitem obroku se lahko pojavi neprijeten občutek polnosti v trebuhu, napihnjenost trebuha, trebušni krči, driska, hitro bitje srca, občutek šibkosti, mrzel znoj (predvsem na čelu), lahko tudi občutek toplote ali mrazenja ter včasih napadi rdečice. Vse to lahko spremljata tudi tiščanje in bolečina v žlički ter kasneje padec krvnega sladkorja - hipoglikemija.
Ključne besede: požiranje, motnje, prehranska podpora
Objavljeno v DiRROS: 13.12.2017; Ogledov: 5719; Prenosov: 939
Celotno besedilo (438,83 KB) |
