Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Kaja Plevnik) .

1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uncovering the latent preferences of Slovenia’s private forest owners in the context of enhancing forest Ecosystem Services through a Hypothetical Scheme
Kaja Plevnik, Anže Japelj, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Background and objectives: Successful policy implementation relies on understanding stakeholders’ willingness to contribute to policy goals. The EU Green Deal, with strategies on forests, biodiversity, and the bioeconomy, also depends on the performance of the forestry sector, including a significant portion of privately owned forests. Materials and methods: We conducted a nationwide survey among a sample of 341 private forest owners in Slovenia (total population of 424,086). The online questionnaire had three sections: (1) knowledge and priorities regarding ecosystem services and the bioeconomy, (2) a discrete choice experiment for eliciting preferences concerning the implementation of activities supporting strategic goals originating from EU Green Deal policies, and (3) socio-economic data and future forest management objectives. Results: The results indicated heterogeneity in preferences for performing activities on private forest lands to enhance specific forest ES that contribute to policy goals. More than half of the respondents (57.6%) exhibited a reluctance to implement activities and were skeptical of higher compensation payments, whereas the rest expressed an inclination towards changing their forest management. Conclusions: Slovenia’s private forest owners appear to be heterogeneous in their willingness to participate in a hypothetical ES enhancement scheme that could contribute to some EU Green Deal goals. Policymakers must recognize intrinsic motives and social norms that affect the willingness of forest owners to be engaged to increase the acceptance of solutions.
Ključne besede: European Green Deal policies, discrete choice experiment, private forest owners, payment-related enhancement scheme
Objavljeno v DiRROS: 05.12.2023; Ogledov: 2; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (7,24 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
The importance of forest owners’ understanding of European forest-related policies for their successful implementation
Kaja Plevnik, Anže Japelj, 2023, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: forest owners, opinions, ecosystem services, forest management, bioeconomy
Objavljeno v DiRROS: 06.10.2023; Ogledov: 204; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (71,71 KB)

3.
4.
5.
6.
7.
Podpora lokalnega prebivalstva izvajanju naravovarstvenih ukrepov v območjih Natura 2000 poplavnih gozdov Mure
Kaja Plevnik, Anže Japelj, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Reka Mura je v svojem celotnem toku vključena v omrežje območij Natura 2000, a so hkrati predeli teh območij v neugodnem ohranitvenem stanju, kar je posledica preteklih hidromelioracijskih ukrepov, onesnaženja voda in krčenja gozdov za nove kmetijske površine. Z javnomnenjsko anketo med prebivalstvom desetih krajev v okolici pilotnih območij Gornje Bistrice in Murske šume (junij–julij 2015; N = 303) smo želeli ugotoviti poznavanje različnih naravovarstvenih režimov, dojemanje omejitev za lastnike zemljišč, mnenje o pritiskih ljudi na poplavne gozdove ter podporo do štirih varstvenih ukrepov za izboljšanje ohranitvenega stanja gozdnih habitatnih tipov v obeh pilotnih območjih. Ugotovili smo relativno dobro poznavanje območij s posebnim režimom upravljanja, splošno strinjanje, da so omejitve v teh območjih pomembne, in da je večinsko prepričanje, da lastnikov zemljišč ne omejujejo precej oziroma zelo ter da poplavni gozdovi ob Muri niso izrazito niti izpostavljeni niti ne-izpostavljeni pritiskom družbe. Na podlagi podpore varstvenim ukrepom – (1) odstranjevanje tujerodnih invazivnih vrst; (2) sajenje vrbe in jelše v habitatih vidre in bobra; (3) osnovanje sestojev avtohtonih drevesnih vrst; (4) povečevanje količine odmrle drevesne biomase v habitatih saproksilnih hroščev – je bilo anketirance mogoče razvrstiti v tri razrede z različnimi preferencami do izvajanja ukrepov. V vseh treh razredih so vprašani izrazili pozitivne preference do večje površine sestojev z avtohtonimi drevesnimi vrstami, v enem do odstranjevanja invazivnih vrst in v enem do vzpostavitve stabilnega stanja populacije saproksilnih hroščev. V dveh razredih so izrazili negativne preference do povečevanja populacije bobra in vidre in hkrati do odstranjevanja invazivnih vrst. Presenetljiva je predvsem ugotovitev, da so bili anketirani bolj naklonjeni stabilizaciji populacij saproksilnih hroščev kot povečevanju populacij bobra in vidre, kar si razlagamo tudi tako, da lahko bober in vidra človeku povzročata škodo (vidra z lovljenjem rib, bober s škodo na kmetijskih pridelkih in na drevju).
Ključne besede: Natura 2000, vrednotenje ekosistemskih storitev, naravovarstveni ukrepi, lokalno prebivalstvo, metoda diskretne izbire, reka Mura
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2021; Ogledov: 1102; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (411,60 KB)

8.
Analiza delovanja Zveze lastnikov gozdov Slovenije s ciljem njenega izboljšanja - ali obstajajo možnosti za vzpostavitev novih poslovnih modelov sodelovanja s člani?
Kaja Plevnik, Špela Pezdevšek Malovrh, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Zveza lastnikov gozdov Slovenije (ZLGS), ki povezuje lokalna združenja zasebnih lastnikov gozdov na državnem nivoju, se srečuje s problemom profesionalizacije pri svojem delovanju, zato je njeno delovanje omejeno. V cilju izboljšanja delovanja ZLGS in možnega poslovnega sodelovanja s člani v okviru novih poslovnih modelov smo opravili vodene intervjuje s predstavniki članov ZLGS (n = 24). Člani ZLGS so zadovoljni z delom ZLGS, predvsem zaradi njene vključenosti v procese sprejemanja zakonodaje. V prihodnje bi si člani želeli predvsem, da bi ZLGS delovala na področju skupne prodaje gozdno lesnih sortimentov (GLS), zato so izkazali velik interes za poslovno sodelovanje z ZLGS v smeri koordinirane prodaje GLS. Za uresničitev tega novega poslovnega modela je treba v prvi vrsti poskrbeti za promocijo koordinirane prodaje na lokalnem nivoju, zagotoviti primeren kader v ZLGS in vzpostaviti vezi med ponudniki in odkupovalci GLS.
Ključne besede: zasebni gozdovi, gospodarjenje, povezovanje zasebnih lastnikov gozdov, Zveza lastnikov gozdov Slovenije, poslovni modeli
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2021; Ogledov: 3571; Prenosov: 2184
.pdf Celotno besedilo (902,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.5 sek.
Na vrh