421. |
422. |
423. |
424. |
425. |
426. |
427. |
428. Primerjava izbranih krajinsko-ekoloških kazalcev za gozdove v dveh različnih krajinskih tipihJanez Pirnat, 2015, izvirni znanstveni članek Povzetek: Z analizami sprememb krajinske zgradbe lahko tudi spremljamo, kako to vpliva na ocenjevanje pestrostne vloge gozda. V raziskavi smo ocenili, kateri kazalci za izračunavanje površin, jedrnih con in teženj k združevanju, katerih izračun omogoča program Fragstats 4.2, so najprimernejši glede na naše potrebe, kakšne so njihove omejitve in na kaj moramo biti še posebej pazljivi. Upoštevali smo različno ločljivost vhodnih podatkov ter različna pravila za izračune med rastrskimi celicami. Oboje smo primerjali za gozdove v dveh različnih krajinskih tipih, Kočevske in Slovenske Istre. Kot primerna se izkažeta osnovna kazalca površin CA in PLAND, za zahtevnejše potrebe tudi AREA_AM. Pri oceni jedrnih con sta prav tako najprimernejša osnovna kazalca površin TCA in CPLAND, poleg njiju je uporaben še kazalec števila jedrnih con na enoto površine DCAD, za podrobnejše prostorske ocene jedrnih con pa sta primerna kazalca CORE_AM in DCORE_AM. Pri oceni teženje k združevanju je najbolj uporaben kazalec gostote zaplat PD.
Ključne besede: krajinsko-ekološki kazalci Fragstats, gozdovi, pestrostna funkcija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4587; Prenosov: 2095
 Celotno besedilo (1,16 MB) |
429. Stabilnost gozdnih površin v Sloveniji kot kriterij krajinske pestrosti in obstojnostiJanez Pirnat, Andrej Kobler, 2014, izvirni znanstveni članek Povzetek: Stabilnost notranjega okolja gozdov je pomemben kazalec biotske pestrosti na krajinskem nivoju, ko se odločamo o tem, ali bi določene gozdove lahko izkrčili. Zaradi tega smo se odločili, da ocenimo stabilnost notranjega gozdnega okolja v Sloveniji med letoma 1975 in 2012, saj so nam na voljo primerljivo dovolj natančni podatki o gozdni maski za teh 38 let. Štiri vrste sprememb pokrovnosti z gozdom (stabilni negozd, krčitve, zaraščanje in stabilni gozd) pojasnjujemo z empiričnim modelom v obliki odločitvenega drevesa, ki upošteva nadmorsko višino, naklon terena, talni tip, oddaljenost vsake celice na rastrski karti od gozdnega roba v izhodiščnem letu, oddaljenost vsake celice na rastrski karti od najbližjega naselja v izhodišč- nem letu. Pojasnjevalne modele smo zgradili po metodi strojnega učenja (Quinlan, 1986) z orodjem See5 (www.rulequest. com). Natančnost izbranega modela je znašala 74,65 %. V letu 2012 so stabilni gozdovi, katerih površina se od leta 1975 ni spreminjala, pokrivali 53 % Slovenije. Izmed vseh spremenljivk najbolje pojasnjujeta spremembo rabe začetna oddaljenost od gozdnega roba in deloma naklon terena. Oddaljenost od naselij in nadmorska višina nimata opaznega vpliva.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4534; Prenosov: 2105
Celotno besedilo (768,21 KB) |
430. Landscape changes in the Pivka area, SloveniaJanez Pirnat, Andrej Kobler, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: Spontaneous afforestation is one of the biosystemic landscape change processes affecting landscape functioning. The process of overgrowing is highly dynamic, and the temporal dimension of changes in landscape structure can be of key importance for evaluating habitat suitability. A detailed study was carried out in the area of 19.52 km2 within the Pivka municipality, where land use is a mixture of traditional farmland, forests, and extended areas of abandoned former farmland with natural re-growth. In addition, this area is highly important for two bird species: the Barred Warbler (Sylvia nisoria) and the Red-backed Shrike (Lanius collurio). Both species are sensitive to forest spreading and prefer a mixture of extensive meadows with shrubs and hedgerows as their most suitable habitat. Digital BW orthophotos from the 1975 - 2000 period and colour digital orthophotos from 2009 have be enused for on screen digitizing of the EUNIS habitat classes. Indicators of landscape changes were derived from temporal based difference in the landscape structure (different structural indicators based on patch size, shape, distances and patch dynamics). All the details obtained were evaluated based on Earth observation data and GIS supported methods. The most valuable parts of the area for both species are, from a biodiversity point of view, the core forest areas and mixture of meadows with shrubs and hedgerows.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4312; Prenosov: 1884
Celotno besedilo (1,11 MB) |
