1. Vloga napovednih dejavnikov pri raku dojkIztok Takač, 1999, strokovni članek Povzetek: Predstavljeni so dejavniki, ki jih na današnji stopnji razvoja znanosti uporabljamo pri načrtovanju zdravljenja raka dojk in predvidevanju poteka bolezni. Najpomembnejši samostojni napovedni dejavnik so maligne celice v področnih bezgavkah. Prizadetost višje ravni bezgavk, njihovo število in velikost ter prodor malignih celic skozi ovojnico manjša verjetnost preživetja. Dejavniki, ki se nanašajo na tumor in od katerih je v veliki meri odvisna usoda bolnice, so njegova velikost, histološki tip in zrelost. Prodor malignih celic v limfne in krvne žile dojke ter nekroza tumorja napovedujejo neugoden potek bolezni. Receptorji steroidnih hormonov v tumorju nam olajšajo izbiro kasnejšega sistemskega zdravljenja. Neugoden izid bolezni napovedujejo tudi intenzivna rast malignih celic, prisotnost receptorjev epidermalnega rastnega faktorja, onkogena c-erb B-2 in nekaterih proteaz.
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 201; Prenosov: 0 |
2. Odkrivanje raka dojkIztok Takač, 1998, strokovni članek Povzetek: Prikazane so osnvne metode odkrivanja raka dojk. Pri odkrivanju tega najpogostejšega ginekološkega malignoma uporabljamo anamnezo, klinični pregled, mamografijo, ultrazvok, igelno in ekscizijsko biopsijo. Pri nekaterih skupinah žensk se rak pojavlja pogosteje, vendar njegovega nastanka zaenkrat še ne moremo napovedati. Z anamnezo lahko ugotovimo povečano tveganje za nastanek raka ter tudi simptome, ki kažejo na to bolezen. Klinični pregled dojk je obvezen sestavni del pregleda ženske. Mamografija je trenutno najzanesljivejša metoda ugotavljanja raka dojk. Ultrazvok je dodatna preiskovalna metoda, ki nas lahko v nekaterih primerih privede do pravilne diagnoze. Prisotnost rakavih celic lahko zanesljivo potrdimo z igelno ali ekscizijsko biopsijo. Klinični pregled in mamografija asimptomatskih žensk sta učinkovita načina odkrivanja zgodnjih oblik raka in ob ustreznem zdravljenju zanesljivo zmanjšata umrljivost zaradi te bolezni.
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 75; Prenosov: 0 |
3. |
4. Osnove anatomije, fiziologije in patologije dojkeIztok Takač, 1996, strokovni članek Povzetek: Prikazane so osnove anatomije, fiziologije, nepravilnosti in bolezni dojk. Poznavanje tubularno-alveolarne zgradbe žleznega tkiva je pomembno za razumevanje različnih bolezenskih procesov. Na dojko vplivajo številni hormoni, med katerimi so najpobmembnejši estrogeni in progesteron. Opisane so razvojne nepravilnosti, vnetja in poškodbe dojka. Nazadujoči procesi povzročajo zmanjšanje dojk. Napredujoče obolenje dojk je fibrocistična bolezen, katere simptomi so vezani na menstruacijski ciklus. Med benignimi tumorji dojk so najpobmembnejši fibroadenomi, lipomi in papilomi. Rak dojk je najpogostejši malignom pri ženskah. Pri nekaterih ženskah je tveganje za razvoj raka večje. Zdravljenje je uspešnejše, če odkrijemo bolezen v zgodnjem stadiju. Mamografija je trenutno najboljša metoda za zgodnje odkrivanje raka dojk. Redni pregledi žensk brez simptomov omogočajo zgodnje odkrivanje raka dojk in zmanjšanje umrljivosti zaradi te bolezni.
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 101; Prenosov: 0 |
5. Priporočila za obravnavo bolnic z rakom jajčnikov, jajcevodov in s primarnim peritonealnim seroznim rakom v SlovenijiNina Kovačević, Barbara Šegedin, Sebastjan Merlo, Sonja Bebar, Ana Blatnik, Andrej Cokan, Branko Cvjetičanin, Nina Fokter Dovnik, Barbara Gazić, Biljana Grčar-Kuzmanov, Brigita Gregorič, Matej Horvat, Vid Janša, Jure Knez, Borut Kobal, Manja Šešek, Mateja Krajc, Maja Krajec, Mateja Lasič Pecev, Srdjan Novaković, Maja Pakiž, Maja Ravnik, Špela Smrkolj, Ksenija Strojnik, Erik Škof, Iztok Takač, Gregor Vivod, Vesna Zadnik, Helena Barbara Zobec Logar, 2022, strokovni članek Ključne besede: rak (medicina), ginekološki raki, ginekologija, onkologija, epidemiologija, histopatologija, preživetje, diagnostika, zdravljenje, kirurgija
Objavljeno v DiRROS: 22.01.2026; Ogledov: 203; Prenosov: 112
 Celotno besedilo (9,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. Identification of women with high grade histopathology results after conisation by artificial neural networksMarko Mlinarič, Miljenko Križmarić, Iztok Takač, Alenka Repše-Fokter, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background: The aim of the study was to evaluate if artificial neural networks can predict high-grade histopathology results after conisation from risk factors and their combinations in patients undergoing conisation because of pathological changes on uterine cervix. Patients and methods: We analysed 1475 patients who had conisation surgery at the University Clinic for Gynaecology and Obstetrics of University Clinical Centre Maribor from 1993-2005. The database in different datasets was arranged to deal with unbalance data and enhance classification performance. Weka open-source software was used for analysis with artificial neural networks. Last Papanicolaou smear (PAP) and risk factors for development of cervical dysplasia and carcinoma were used as input and high-grade dysplasia Yes/No as output result. 10-fold cross validation was used for defining training and holdout set for analysis. Results: Baseline classification and multiple runs of artificial neural network on various risk factors settings were performed. We achieved 84.19% correct classifications, area under the curve 0.87, kappa 0.64, F-measure 0.884 and Matthews correlation coefficient (MCC) 0.640 in model, where baseline prediction was 69.79%. Conclusions: With artificial neural networks we were able to identify more patients who developed high-grade squamous intraepithelial lesion on final histopathology result of conisation as with baseline prediction. But, characteristics of 1475 patients who had conisation in years 1993-2005 at the University Clinical Centre Maribor did not allow reliable prediction with artificial neural networks for every-day clinical practice.
Ključne besede: artificial neural networks, conisation, uterine cervical cancer, uterine cervical dysplasia, displazija materničnega vratu, rak materničnega vratu, konizacija, umetne nevronske mreže
Objavljeno v DiRROS: 24.07.2024; Ogledov: 945; Prenosov: 706
Celotno besedilo (663,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. Pre-treatment risk assessment of women with endometrial cancer: differences in outcomes of molecular and clinical classifications in the Slovenian patient cohortJure Knez, Monika Sobočan, Urška Belak Magdalenić, Rajko Kavalar, Mateja Zupin, Tomaž Büdefeld, Uroš Potočnik, Iztok Takač, 2022, izvirni znanstveni članek Objavljeno v DiRROS: 24.07.2024; Ogledov: 1012; Prenosov: 857
Celotno besedilo (602,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Diagnostic performance of p16/Ki-67 dual immunostaining at different number of positive cells in cervical smears in women referred for colposcopyUršula Salobir Gajšek, Andraž Dovnik, Iztok Takač, Urška Ivanuš, Tine Jerman, Simona Šramek Zatler, Alenka Repše-Fokter, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: . The aim of the study was to evaluate the diagnostic accuracy of p16/Ki-67 dual immunostaining (p16/ Ki-67 DS) in cervical cytology and the number of positive p16/Ki-67 cells to diagnose high grade cervical intraepithelial neoplasia (CIN2+) in colposcopy population. Subjects and methods. We performed an analysis on a subset cohort of 174 women enrolled within a large-scale randomised controlled human papillomavirus (HPV) self-sampling project organised as part of the population-based Cervical Cancer Screening Programme ZORA in Slovenia. This subset cohort of patients was invited to the colposcopy clinic, underwent p16/Ki-67 DS cervical cytology and had the number of p16/Ki-67 positive cells determined. Results. Among analysed women, 42/174 (24.1%) had histologically confirmed CIN2+. The risk for CIN2+ was increasing with the number of positive cells (p < 0.001). The sensitivity of p16/Ki-67 DS for detection of CIN2+ was 88.1%, specificity was 65.2%, positive predictive value was 44.6% and negative predictive value was 94.5%. Conclusions. Dual p16/Ki-67 immunostaining for the detection of CIN2+ has shown high sensitivity and high negative predictive value in our study, which is comparable to available published data. The number of p16/Ki-67 positive cells was significantly associated with the probability of CIN2+ detection. We observed a statistically significant and clinically relevant increase in specificity if the cut-off for a positive test was shifted from one cell to three cells.
Ključne besede: cervical cytology, high-grade dysplasia, p16/Ki-67 immunostaining
Objavljeno v DiRROS: 22.07.2024; Ogledov: 1195; Prenosov: 374
Celotno besedilo (441,03 KB) |
