1. Strokovna priporočila za obravnavo radiodermatitisa in radiomukozitisaSandra Gole, Martina Goličnik, Vesna Jašić, Andreja Klinc, Januša Marenk, Irena Oblak, Miha Oražem, Klemen Schara, Primož Strojan, Petra Šanc, Maja Trošt, Bernarda Ugovšek, 2026, strokovni članek Povzetek: Radioterapija predstavlja pomemben del sodobnega onkološkega zdravljenja, vendar pogosto povzroča neželene učinke na koži in sluznicah, med katerimi sta najpogostejša radiodermatitis in radiomukozitis. Namen strokovnih priporočil je poenotiti obravnavo bolnikov, izboljšati prepoznavanje zgodnjih sprememb ter podati priporočila za preprečevanje, ocenjevanje in zdravljenje teh zapletov. Dokument obravnava etiologijo, dejavnike tveganja, klinično sliko in stopnje radiodermatitisa ter radiomukozitisa glede na področje obsevanja. Poseben poudarek je namenjen preventivnim ukrepom, zdravstveni negi, prehranski podpori, obvladovanju bolečine ter multidisciplinarnemu pristopu pri obravnavi bolnikov med in po zdravljenju z radioterapijo. Priporočila so namenjena zdravstvenim delavcem in sodelavcem na vseh ravneh zdravstvenega varstva, ki sodelujejo pri vsakodnevni oskrbi onkoloških bolnikov Ključne besede: radioterapija, radiodermatitis, radiomukozitis, onkološka zdravstvena nega, neželeni učinki zdravljenja Objavljeno v DiRROS: 31.07.2026; Ogledov: 199; Prenosov: 76
Celotno besedilo (464,77 KB) |
2. Primerjalna analiza dveh pristopov obsevanja v okviru totalnega neoadjuvantnega zdravljenja pri visokorizičnem lokalno napredovalem raku dankeManuel Ramanović, Erik Brecelj, Franc Anderluh, Ana Jeromen, Peter Korošec, Irena Oblak, Ajra Šečerov Ermenc, Vaneja Velenik, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: zhodišča: Totalno neoadjuvantno zdravljenje (angl. total neoadjuvant therapy, TNT) je uveljavljen standard pri bolnikih z lokalno napredovalim rakom danke (LNRD; angl. locally advanced rectal cancer, LARC) z magnetnoresonančno (angl. magnetic resonance imaging, MRI) opredeljenimi dejavniki visokega tveganja. Kljub vse večji uporabi TNT pa optimalno zaporedje posameznih terapevtskih komponent ter dolgoročni izidi neoperativnega pristopa watch and wait (W&W) ostajajo nepopolno opredeljeni. Prav tako vpliv izbrane radioterapevtske tehnike na uspešnost zdravljenja, lokalno kontrolo bolezni in dol-goročne izide v vsakodnevni klinični praksi še ni jasno razmejen.Bolniki in metode: V primerjalno analizo sta bili vključeni dve zaporedni kohorti bolnikov z LNRD in vsaj enim MRI oprede-ljenim dejavnikom visokega tveganja, zdravljenih na Onkolo-škem inštitutu Ljubljana po institucionalnem »sendvič« TNT protokolu. Študijska populacija je obsegala bolnike zdravljenih s 3D konformno tehniko obsevanja (angl. three dimensional conformal radiotherapy, 3D CRT kohorta), in zdravljenih z intenzitetno moduliranim in volumetrično moduliranim ločnim obsevanjem s simultanim integriranim dodatkom doze (angl. intensity modulated radiotherapy / volumetric modulated arc therapy with simultaneous integrated boost, IMRT/VMAT SIB kohorta). Primarni opazovani izid je bil skupni popolni odgovor, opredeljen kot patohistološko popolni odgovor (angl. pathological complete response, pCR) in klinični popolni odgovor (angl. clinical complete response, cCR) ob vključitvi v skrbno spremljanje po strategiji W&W. Sekundarni izidi so bili pCR, večji patološki odgovor (MPR; angl. major pathological response, MPR), delež R0 resekcij, znižanje stadija, lokalna ponovitev, preživetje brez bolezni (PBB; angl. disease free survival, DFS) in celokupno preživetje (CP; angl. overall survival, OS). Za primarni in ključne sekundarne izide smo izvedli neprilagojene formalne primerjave deležev ter eksploratorne prilagojene analize s Firthovo logistič-no regresijo, za CP do 36 mesecev smo izvedli še uteženi Coxov model.Rezultati: Skupno je bilo vključenih 240 bolnikov, 35 v 3D CRT kohorti in 205 v IMRT/VMAT SIB kohorti. Skupni popolni odgovor je bil v 3D CRT kohorti dosežen pri 14,3% bolnikov, v IMRT/VMAT SIB kohorti pa pri 29,5% bolnikov, pCR pri 9,4% bolnikov v 3D CRT kohorti in pri 19,3% v IMRT/VMAT SIB kohorti, MPR pa pri 30,8% v 3D CRT kohorti oziroma 37,6% bolnikov v IMRT/VMAT SIB kohorti. R0 resekcijo smo beležili pri vseh operiranih bolnikih v 3D CRT kohorti ter pri 94,5% operiranih bolnikov v IMRT/VMAT SIB kohorti. V Firthovem modelu je bil za IMRT/VMAT-SIB nakazan trend k višjemu ONKOLOGIJA | ISSN 1408-1741 | IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK | LETO XXX | ŠT. 1 | JUNIJ 2026 | 45 skupnemu popolnemu odgovoru (OR 2,39; 95 % CI 0,95 – 7,08; p = 0,064), medtem ko pri pCR statistično značilnega učinka nismo potrdili (OR 2,20; 95 % CI 0,73–8,75; p = 0,171).Zaključki: Obe radioterapevtski tehniki omogočata izvedljivo in onkološko učinkovito izvajanje institucionalnega »sendvič« TNT protokola pri bolnikih z MRI opredeljenimi dejavniki visokega tveganja. V naši enoinstitucionalni izkušnji so bili v IMRT/VMAT-SIB kohorti doseženi numerično ugodnejši lokalni odzivni izidi kot v 3D-CRT kohorti, vendar formalne primerjave teh razlik statistično niso potrdile. Zaradi retrospek-tivne zasnove, deloma prekrivajočih se zgodovinskih kohort in omejenega števila dogodkov dokončnih sklepov o superiornosti ene tehnike ni mogoče podati. Ključne besede: lokalno napredovali rak danke, totalno neoadjuvantno zdravljenje, radiokemoterapija Objavljeno v DiRROS: 30.07.2026; Ogledov: 212; Prenosov: 90
Celotno besedilo (317,69 KB) |
3. |
4. Gender impact on quality of life in colorectal cancer survivorsAleksandra Grbič, Majda Čaušević, Sara Brodarič, Mojca Birk, Irena Oblak, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: The aim of the study was to evaluate gender-specific differences in the quality of life (QoL) and late effects among colorectal cancer patients during the first two years after treatment, to inform and improve long-term follow-up care and clinical management strategies. Patients and methods A total of 239 colorectal cancer patients were included, 56% males and 44% females, mostly in the age range 60–69 years. They were treated at the Institute of Oncology Ljubljana, during the time period from 1st September 2023 to 1st May 2024. In addition to demographic data, we included clinical data on disease and outcomes collected using the standardized quality of life questionnaires of European Organization for Research and Treatment of Cancer (EORTC) named EORTC QLQ-30 and EORTC QLQ-CR29 for colorectal cancer, respectively. Results Females were more likely to experience emotional problems (p = 0.002), higher levels of fatigue (p < 0.001), insomnia (p = 0.015), nausea and vomiting (p = 0.007), which may also be associated with poorer appetite in females. Males reported better body image than female (p = 0.047), lower levels of anxiety (p = 0.029), less frequently reported perceived weight loss or gain (p = 0.010). Male reported more stool frequency (p = 0.045), and also had more sever dysuria compared to female (p = 0.008). Conclusions The results provide the opportunity to improve the clinical management of long-term follow-up and care planning, taking into consideration the gender-specific needs of colorectal cancer survivors. Ključne besede: quality of life, late effects, colorectal cancer Objavljeno v DiRROS: 26.11.2025; Ogledov: 1165; Prenosov: 240
Celotno besedilo (743,07 KB) |
5. Kapecitabin med obsevanjem : bolnikov dnevnikJanja Ocvirk, Vaneja Velenik, Irena Oblak, Franc Anderluh, Jasna But-Hadžić, Ajra Šečerov Ermenc, Martina Reberšek, Marko Boc, Jernej Benedik, Zvezdana Hlebanja, Neva Volk, Tanja Mesti, 2014, ni določena Ključne besede: citostatiki, kapecitabin, bolniki, obsevanje Objavljeno v DiRROS: 02.09.2025; Ogledov: 772; Prenosov: 360
Povezava na datoteko |
6. Priporočila za sistemsko onkološko in radioterapevtsko zdravljenje rakov biliarnega traktaErik Brecelj, Martina Reberšek, Ajra Šečerov Ermenc, Vesna Zadnik, Maja Ebert Moltara, Nežka Hribernik, Peter Korošec, Tanja Mesti, Janja Ocvirk, Franc Anderluh, Marko Boc, Marija Ignjatović, Ana Jeromen, Irena Oblak, Vaneja Velenik, Jelena Azarija, Neva Volk, Nena Golob, 2025, strokovni članek Povzetek: Raki biliarnega trakta so redka in heterogena skupina z naraščajočo incidenco in visoko umrljivostjo. Imajo slabo prognozo s celokupnim preživetjem manj od 1 leta. Nova dognanja o molekularno genetski heterogenosti rakov biliarnega trakta in novi terapevtskih pristopi omogočajo tem bolnikom daljša preživetja in boljšo kvaliteto življenja. V Priporočilih so predstavljena najnovejša priporočila za sistemsko onkološko zdravljenje in radioterapijo te skupine rakov, med katere po mednarodnih propročilih sedaj prištevamo karcinom žolčnika, intrahepatalne holangiokarcinome in ekstrahepatične holangiokarcinome, s perihilarnim holangiokarcinomom in karcinomom distalnega žolčevoda. Priporočila za sistemsko zdravljenje so povzeta in pripravljena na podlagi mednarodnih priporočil, ameriških, National Comprehensive Cancer Network (NCCN) in evropskih, Evropskega združenja za internistično onkologijo – European Society of Medical oncology (ESMO). Ključne besede: raki biliarnega trakta, sistemsko zdravljenje, priporočila Objavljeno v DiRROS: 18.07.2025; Ogledov: 1037; Prenosov: 418
Celotno besedilo (125,57 KB) |
7. Celostna obravnava bolnikov z rakom : uvedba vprašalnika PROMIrena Oblak, Majda Čaušević, Barbara Perić, Aleksandra Grbič, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Napredki na področju diagnostike in zdravljenja raka pomembno prispevajo k boljšemu preživetju bolnikov z rakom, kljub temu pa se številni bolniki zaradi bolezni in zdravljenja soočajo z različnimi težavami in potrebami, ki jih onkološka obravnava ne zajema vedno. Ustrezno obvladovanje teh težav z zagotavljanjem celostne oskrbe je ključno za izboljšanje kakovosti življenja bolnikov z rakom. Da bi bolje razumeli doživljanje in izkušnje bolnikov z diagnozo, zdravljenjem in v fazi okrevanja, smo na začetku leta 2023 na Onkološkem inštitutu uvedli novo orodje za zbiranje informacij. Bolnike smo začeli izpraševati z mednarodno uveljavljenim vprašalnikom PROM (angl. Patient-Reported Outcome Measures), ki omogoča boljše razumevanje vpliva bolezni in zdravljenja na kakovost življenja. Prav tako nam omogoča boljšo prilagoditev oskrbe glede na individualne želje in potrebe bolnikov. Bolnike s hujšimi težavami usmerjamo na obravnavo k ustreznim strokovnjakom. Z uvedbo celostne obravnave in uporabe vprašalnikov PROM smo dosegli pomemben napredek pri obravnavi bolnikov z rakom. Ti vprašalniki bolnikom omogočajo, da poročajo o svojem zdravstvenem stanju in počutju, kar zdravstvenemu osebju pomaga hitreje prepoznati individualne težave in potrebe ter prilagoditi oskrbo. Ključne besede: rak, celostna obravnava, uvedba PROM Objavljeno v DiRROS: 18.07.2025; Ogledov: 954; Prenosov: 332
Celotno besedilo (313,76 KB) |
8. |
9. |
10. |