1. Magnetnoresonančni simulator za potrebe načrtovanja obsevanjaAndrej Breznik, Marko Zaletelj, Irena Oblak, 2017 Povzetek: Uporaba magnetnoresonančnega (MR) slikanja v radioterapiji (RT) predstavlja številne uporabne prednosti v procesu izdelave obsevalnega načrta. Pri MR slikanju se predvsem izkorišča boljša kontrastnost in prostorska ločljivost mehkih tkiv v primerjavi s slikanjem z računalniško tomografijo (CT). V prispevku je opisan postopek MR slikanja v procesu RT in predstavljene so razlike med diagnostičnim in radioterapevtskim MR aparatom ter opisane kontraindikacije samih MR preiskav. Namen MR slikanja je pridobitev in zlitje s serijo CT slik, natančno določenega anatomsklega področja v specifičnem radioterapevtskim položaju s pomočjo ustreznih fiksacijskih pripomočkov in tuljav, ki se uporabljajo v procesu RT. Tako zlitje MR in CT slik omogoča natančnejšo vrisovanje tumorja in/ali drugih tarčnih struktur ter sosednjih rizičnih organov.
Ključne besede: radioterapija, magnetnoresonančno slikanje, obsevanje
DiRROS - Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 2892; Prenosov: 669
 Celotno besedilo (124,69 KB) |
2. Radioterapija v SlovenijiIrena Oblak, Franc Anderluh, 2017 Povzetek: Zdravljenje z obsevanjem ali radioterapija je eden od treh temeljnih načinov zdravljenja raka. V Sloveniji zdravljenje z obsevanjem izvajamo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani in v manjšem obsegu od novembra 2016 tudi na Oddelku za radioterapijo v Univerzitetnem kliničnem centru v Mariboru. V Sloveniji smo v zadnjih letih v povprečju vsako leto opravili preko 6.000 teleradioterapevtskih obsevanj pri skoraj 5.000 bolnikih, ob tem pa letno opravimo tudi približno 400 brahiterapevtskih posegov. V članku je prikazano trenutno stanje na področju radioterapije v Sloveniji, na osnovi rezultatov nekaterih mednarodnih raziskav pa tudi, kam nas trenutne strojne in kadrovske zmogljivosti na tem področju uvrščajo v evropskem merilu.
Ključne besede: radioterapija, sistemsko zdravljenje, obsevanje
DiRROS - Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 2821; Prenosov: 690
Celotno besedilo (176,97 KB) |
3. Smernice za zdravljenje bolnikov z rakom požiralnika in ezofagogastričnega stika (EGS)Neva Volk, Vaneja Velenik, Borut Štabuc, Ajra Šečerov Ermenc, Matevž Srpčič, Mihael Sok, Martina Reberšek, Janja Ocvirk, Irena Oblak, Ana Jeromen, Zvezdana Hlebanja, Goran Gačevski, Anton Crnjac, Jasna But Hadžić, Franc Anderluh, 2016 Ključne besede: rak požiralnika, rak ezofagogastričnega stika, zdravljenje, smernice
DiRROS - Objavljeno: 16.03.2018; Ogledov: 2918; Prenosov: 649
Celotno besedilo (531,57 KB) |
4. Pomen hipoksije pri obsevanjuPeter Korošec, Mitja Anžič, Monika Češnjevar, Gaber Plavc, Irena Oblak, 2015 Povzetek: Uspešnost zdravljenja z radioterapijo (RT) je odvisna od številnih dejavnikov, med katerimi je tudi oksigenacija tumorskih celic. Tumorske celice, ki so dobro preskrbljene s kisikom, so namreč na obsevanje tudi do 3-krat bolj občutljive kot hipoksične tumorske celice. Poleg tega deluje hipoksija v tumorjih kot selekcijski pritisk, zaradi katerega preživijo le bolj maligne celice, z manjšim apoptotskim potencialom. V prisotnosti hipoksije se povečata genomska nestabilnost in metastatski potencial tumorskih celic, zveča pa se tudi odpornost celic na kemoterapijo, kar vse vpliva na uspešnost zdravljenja z RT. Hipoksija je posledica neskladja med celičnim dihanjem, koncentracijo kisika v krvi in perfuzijo tumorja, pri čemer so najpogostejši patogenetski mehanizmi neustrezna ožiljenost, motena difuzija kisika ter anemija, ki je lahko posledica rakave bolezni ali zdravljenja. Z uporabo invazivnih in novejših neinvazivnih diagnostičnih metod lahko ocenimo delež hipoksičnih celic v tumorju in temu prilagodimo terapevtski pristop. Boljši učinek obsevanja slabše oksigeniranih tumorjev lahko dosežemo z uporabo radiosenzibilizatorjev, z izboljšanjem tumorske oksigenacije, s selektivnim uničenjem hipoksičnih celic s citotoksini ter z obsevanjem hipoksičnih predelov z višjimi obsevalnimi odmerki ob pomoči radioprotektorjev in z uporabo sodobnih obsevalnih tehnik.
Ključne besede: hipoksija, oksigenacija tumorskih celic, radioterapija, obsevanje
DiRROS - Objavljeno: 19.03.2018; Ogledov: 2808; Prenosov: 676
Celotno besedilo (2,66 MB)Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
5. |
6. Priporočila za obravnavo bolnikov z rakom debelega črevesa in dankeVaneja Velenik, Irena Oblak, Erik Brecelj, Janja Ocvirk, Ibrahim Edhemović, Ana Jeromen, Franc Anderluh, Mirko Omejc, Stojan Potrč, Borut Štabuc, Maja Marolt-Mušič, Peter Popović, Martina Reberšek, Vesna Zadnik, Jasna But Hadžić, Blaž Trotovšek, Mateja Krajc, Maja Ebert Moltara, Jernej Benedik, Neva Volk, Rok Petrič, Matej Bračko, Snježana Frković-Grazio, Nada Rotovnik-Kozjek, 2017 Ključne besede: sistemsko zdravljenje, rak debelega črevesa, rak danke, slikovna diagnostika, kirurgija, obsevanje
DiRROS - Objavljeno: 16.03.2018; Ogledov: 3253; Prenosov: 768
Celotno besedilo (1,10 MB) |
7. Rezultati zdravljenja bolnikov s karcinomom požiralnika[,] zdravljenih na Onkološkem inštitutu Ljubljana v letih 2006-2010Franc Anderluh, Ana Perpar, Vaneja Velenik, Irena Oblak, 2014 Povzetek: Karcinom požiralnika je relativno redka bolezen s slabo prognozo. Namen naše retrospektivne raziskave je bil oceniti različne načine in rezultate zdravljenja bolnikov z rakom požiralnika, ki so bili v obdobju od leta 2006 do 2010 obravnavani na Onkološkem inštitutu v Ljubljani (OIL). V raziskavo je bilo vključenih 151 bolnikov, od katerih jih je bilo 74 zdravljenih paliativno in 75 radikalno. Pri dveh bolnikih je bilo načrtovano radikalno zdravljenje, vendar sta zaradi zapletov s hitrim poslabšenjem splošnega stanja prejela le podporno zdravljenje. Petletno celokupno preživetje (CP) je za vse bolnike znašalo 9.5%, za zdravljene paliativno 0% in zdravljene radikalno 18.7%. Ustrezne vrednosti za petletno preživetje brez progresa bolezni (PBP) so bile za vse bolnike 22.4% in za zdravljene radikalno 29.6%. V skupini radikalno zdravljenih bolnikov je bila opravljena tudi primerjava preživetij med skupino 50 bolnikov, ki so bili zdravljeni samo z obsevanjem z ali brez sočasne kemoterapije in skupino 25 bolnikov, ki so bili pred ali po radio- in/ali kemoterapiji tudi operirani. Med podskupinama statistično pomembne razlike v CP (p=0.42) in v PBP (p=0.31) ni bilo. Rezultati zdravljenja teh bolnikov so v Sloveniji slabi, vendar ne odstopajo bistveno od prav tako slabih rezultatov iz raziskave EUROCARE-5. Odgovor na vprašanje ali bomo pri zdravljenju raka požiralnika z dosledno uporabo trimodalnega zdravljenja (pri izbranih bolnikih) in morebitno uporabo novih kemoterapevtskih shem dosegli kakršenkoli napredek, bodo lahko dale samo dobro načrtovane in izpeljane prospektivne raziskave .
Ključne besede: rak požiralnika, bolniki, zdravljenje, preživetje
DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 2255; Prenosov: 593
Celotno besedilo (1,29 MB) |
8. |
9. |
10. |
