41. Communication after laryngectomyIrena Hočevar-Boltežar, Miha Žargi, 2001, pregledni znanstveni članek Povzetek: Izhodišča. Pri bolnikih z napredovalim rakom grla in spodnjega žrela je kirurška odstranitev grla najbolj primeren način zdravljenja. To zdravljenje pa negativno vpliva na številne pomembne bolnikove funkcije in tudi na govor. Bolniki in metode dela. Po odstranitvi grla je možnih več različnih načinov tvorbe glasu, tako da se vsak laringektomirani bolnik lahko nauči katerega od teh načinov govornega sporazumevanja. Rezultati. Znanih je več različnih, tudielektronskih naprav, ki s pomočjo lastnih baterij proizvajajo zvok. Drugo možnost predstavlja ezofagalni govor, pri katerem se bolnik nauči uporabljati mišični segment na prehodu v zgornji požiralnik kot generator glasu. Kirurško možnost govorne rehabilitacije po laringektomiji pa predstavlja vstavitev proteze v kirurško narejeno fistulo med zgornjim požiralnikom in sapnikom. Proteza usmeri zrak iz pljuč v zgornji požiralnik, glas pa nastane pri prehoduzraka skozi že omenjeni mišični segment. Zaključki. Številni dejavniki vplivajo na izbiro najprimernejšega načina nadomestnega govora pri posameznem bolniku. V Sloveniji največ laringektomiranih bolnikov uporablja ezofagalni govor.
Objavljeno v DiRROS: 25.01.2024; Ogledov: 167; Prenosov: 39
 Celotno besedilo (82,96 KB) |
42. Factors influencing rehabilitation in patients with head and neck cancerIrena Hočevar-Boltežar, Alojz Šmid, Miha Žargi, Avgust Župevc, Igor Fajdiga, Janez Fischinger, Ana Jarc, 2000, izvirni znanstveni članek Povzetek: Purpose. The purpose of the prospective study was to identify the factors adversely influencing the post-treatment rehabilitation in patients with head and neck cancer. Patients and methods. One hundred and ten patients with oral cavity, pharyngeal and laryngeal cancer were examined before surgical treatment in order to find unfavorable factors: hearing loss, defective teeth,impaired pulmonary function, and speech disorders. The patients evaluated the success of their rehabilitation 12 months after the treatment. The influence of possible unfavorable factors, tumor site, and type of surgeryon speech, swallowing and reintegration competence was determinated. Results. The site of the tumor and the type of surgery did not influence the quality of rehabilitation in general. Defective teeth influenced the ability of swallowing but not the speech. Hearing loss impaired the patient's reintegration in their home environment. Impaired pulmonary function did not affect patient's speech. Speech was the poorest in laryngectomized patients. However, about two thirds of the patients were satisfied with their capabilityof speech, swallowing and their rehabilitation in general. Conclusions. Early identification of unfavorable factors, and individually planned rehabilitation can ensure a suitable quality of life for patients thathave undergone surgery for head and neck cancer.
Objavljeno v DiRROS: 25.01.2024; Ogledov: 147; Prenosov: 42
Celotno besedilo (322,91 KB) |
43. |
44. Voice quality after radiation therapy of early glottic cancerIrena Hočevar-Boltežar, Miha Žargi, 1997, izvirni znanstveni članek Povzetek: Radiation therapy is generally accepted as a successful treatment modality forearly glottic cancer offering an acceptable voice quality after the treatment. In order to evaluate objectively the voice quality in irradiated patients and to eliminate the influence of decreasing voice quality as a result of normal aging, the results of the acoustic analysis of voice in 20 patients with early glottic cancer treated with radiation therapy were compared to the results of 20 age-matched volunteers. The results established worse voice quality in the irradiated group but the difference was not significant except in amplitude perturbation quotient which expresses the instability of loudness. In order to identity the factors which could influence the quality of voice after irradiation of the laryngeal carcinoma, the results of laryngoscopy and the biopsy extension, were correlated with theresults of the perceptive voice evaluation and the results of acoustic voice analysis. No significant influence of the stated factors on the voice quality of the patients was established. Only the irregular glottic gap duringphonation indicated to be connected with very hoarse voice. In conclusion, radiation therapy of early glottic cancer results in an abnormal, but still satisfactory voice quality when compared to the voice quality of normal age-matched speakers. The hoarseness is the results of instability of pitch and specifically the instability of amplitude (loudness). The voice quality after the treatment can be influenced by the tumor extension and localization, the sequels of excisional biopsy, and the radiation therapy or functional disorder. All the stated factors are very intermingled and are probably acting together.
Objavljeno v DiRROS: 16.01.2024; Ogledov: 204; Prenosov: 49
Celotno besedilo (285,65 KB) |
45. Stanje na področju presejanja raka dojk in vzpostavitev organiziranega programa v SlovenijiIrena Kirar-Fazarinc, Maja Primic-Žakelj, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Epidemiološki podatki kažejo, da preventivne aktivnosti za zgodnje odkrivanje raka dojk v Sloveniji niso učinkovite, saj se umrljivost za rakom dojk ne zmanjšuje. Učinek presejanja, ki je za posameznico takoj očiten, se v zdravju populacije pokaže šele, če je pregledan zadosten delež ciljne populacije žensk, zato je potrebno zajeti v program presejanja vsaj 70 ` deležcilne populacije. Z večanjem deleža bolezni, odkrite na začetni stopnji razvoja se bo povečala možnost ozdravitve, s tem pa se bodo zmanjšali stroški zaradi pozno odkritih primerov rakave bolezni in zaradi prezgodnje smrti. Zakljuc7ci. Obvezno je začetno in dodatno izobraževanje vseh, ki sodelujejo v procesu presejanja raka dojk ter vzpostavitev mehanizmov za zagotavljanje in nadziranje kakovosti. V organiziranih presejalnih programih so potrebna za vsepostopke stroga merila kakovosti.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 170; Prenosov: 65
Celotno besedilo (223,38 KB) |
46. |
47. |
48. Primer pregleda literature stereotaktičnega obsevanja trebušne slinavke skozi oči radiološkega inženirjaIrena Oblak, Nena Galunič, Valerija Žager Marciuš, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Rak trebušne slinavke ali kot mu tudi rečemo »tihi rak«, je bolezen, ki jo praviloma odkrijemo pozno, v bolj napredovali obliki, ko je bolezen običajno že neozdravljiva. Kakovost življenja teh bolnikov je lahko zelo okrnjena. Za raziskovanje pomena uvedbe stereotaktičnega obsevanja pri raku trebušne slinavke smo se odločili, ker smo želeli s pomočjo pregleda literature raziskati dobrobit in smiselnost tovrstnega zdravljenja pri omenjenem raku. Uporabili smo deskriptivno metodo in sistematični pregled literature, kjer smo si določili namen, izbrali vire znanstvene literature, opredelili ključne iskalne besede, ter izvedli iskanje. Skupno smo identificirali 16536 virov, s presejanjem smo pridobili 134 virov za natančnejšo analizo. Glede na ustreznost celotnega besedila smo v rezultate vključili 22 najustreznejših virov. Iskanje je potekalo od 10. 1. 2022 do 29. 9. 2022. Za deskriptivni del smo glede na zanesljivost in uporabnost podatkov uporabili skupno 78 virov. Pri mejno operabilnih bolnikih lahko stereotaktična radioterapija pripomore k zmanjšanju tumorja in zajetega žilja in omogoči popolno kirurško odstranitev bolezni. Pri lokalno napredovalih tumorjih, ki so neresektabilni, pa omogoči visoko stopnjo lokalne kontrole, ki je po uspešnosti primerljiva kirurški resekciji. V večini študij v pregledu literature je delež enoletne lokalne kontrole raka trebušne slinavke med 78 % in vse do 94 %, ob zadovoljivo nizki stopnji toksičnosti. Glede na to, da je lokalna kontrola po stereotaktični radioterapiji odlična, je v bodoče pričakovana tudi kombinacija tovrstnega pristopa obsevanja z ostalimi metodami zdravljenja, predvsem sistemskim zdravljenjem z novimi citostatiki, tarčnimi zdravili in morebitno imunoterapijo.
Ključne besede: rak trebušne slinavke, stereotaktično obsevanje, onkološko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 16.06.2023; Ogledov: 337; Prenosov: 137
Celotno besedilo (1,38 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
49. |
50. Upravljanje prostoživečih živali čezmejnega območja Julijskih Alp na primeru alpskega kozoroga in severnega (alpskega) gamsaAndreja Nève Repe, Andrej Arih, Marco Favalli, Irena Bertoncelj, Aleš Poljanec, 2023, strokovni članek Povzetek: Ekološka povezljivost je osnova, ki omogoča naravne procese vrst, kot so pretok genov, selitev, širjenje arealov vrst, in je pomembna za dolgoročno ohranjanje vrst ter njihovih habitatov. Za zagotavljanje ekološke povezljivosti je bistvena fizična povezanost habitatov in enostavno prehajanje osebkov ter vrst med njimi. Ovira za prehajanje organizmov in ohranjanje vrst med državami so razlike v politikah, zakonodaji in upravljanju prostoživečih živali. Neusklajeno upravljanje s prostoživečimi živalmi na obeh straneh državne meje lahko povzroči težave pri povezovanju populacij nekaterih vrst, ker vpliva na gibanje in vedenje živali. Zato so čezmejna zavarovana območja pomembna za zagotavljanje ekološke povezljivosti med dvema državama ali več. Za alpski prostor sta pomembni vrsti alpski kozorog (Capra ibex) in severni (alpski) gams (Rupicapra rupicapra). Zato smo za čezmejno območje Julijskih Alp (velikost 289.660 ha), ki leži med Italijo in Slovenijo, v projektih AlpBioNet2030 in DINALPCONNECT analizirali stanje in upravljanje obeh vrst ter predlagali izboljšave upravljanja s ciljem izboljšati stanje populacij in zagotoviti ekološko povezljivost habitata za vrste na širšem čezmejnem območju. Od leta 2017 smo izpeljali štiri čezmejne delavnice z deležniki z italijanske in slovenske strani (predstavniki lovcev, lastnikov zemljišč, upravljavcev zavarovanih območij, gozdarjev, odločevalcev na nacionalni in regionalni ravni (ministrstva, občine) ter varstva narave). Rezultat participativnega procesa je čezmejni koncept celostnega upravljanja z alpskim kozorogom in severnim (alpskim) gamsom ter njunima habitatoma, ki vsebuje vizijo in strategijo čezmejnega upravljanja ter akcijski načrt na čezmejnem območju Julijskih Alp.
Ključne besede: ekološka povezljivost, alpski kozorog, severni (alpski) gams, čezmejno upravljanje, Julijske Alpe
Objavljeno v DiRROS: 19.04.2023; Ogledov: 517; Prenosov: 99
Celotno besedilo (493,99 KB) |
