1. |
2. Značilnosti rastlinstva, živalstva in gozdnih sestojev v povodju Liščaka v južnih Julijskih AlpahPeter Razpet, Karin Rutar, Erik Kragelj, Igor Dakskobler, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek vsebuje opis značilnosti rastlinstva in živalstva odmaknjene, le po stezah dostopne in skoraj povsem gozdnate grape v zahodni Sloveniji. Raznolikost gozdnih združb in sestojev je povezana z naravnimi značilnostmi, karbonatno-silikatno geološko podlago in velikimi strminami, a tudi s pozno poselitvijo in popolnim izumrtjem zaselkov pred petdesetimi leti in več. Bukovi sestoji, ki so jih nekoč zelo sekali, se že dolgo razvijajo po naravnih zakonitostih, nanje koreniteje vplivajo predvsem vetrolomi in žled. Pionirska grmišča in gozdovi so raznoliki po zgradbi in vrstni sestavi. V bližini nekdanjih bivališč so mogočna stara drevesa, gorski bresti, veliki jeseni in smreke, na nekdanjih njivah nastaja orehov gozd. Grapa je naravna vrednota; predlagamo, naj bi bilo celotno njeno povodje.
Ključne besede: rastlinstvo, živalstvo, drugotna sukcesija, gozdna krajina, Baška dolina, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 19.05.2023; Ogledov: 43; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (964,91 KB) |
3. Okolje in naravne danosti Baške grape : poročilo o delu v letu 1999Igor Smolej, Igor Dakskobler, Primož Simončič, Anton Kralj, Irena Tavčar, 1999, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: ekosistemi, ekologija, naravna dediščina, biotska raznovrstnost, Slovenija, Baška grapa
Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 546; Prenosov: 192
Celotno besedilo (7,59 MB) |
4. Pregled jelovih rastišč v SlovenijiIgor Dakskobler, Aleksander Marinšek, 2009, pregledni znanstveni članek Povzetek: Članek vsebuje pregled jelovih rastišč na ozemlju Slovenije. Našteli in kratko opisali smo deset jelovih (bukovo-jelovih, smrekovo-jelovih) združb. Nekatere uspevajo na svežih do vlažnih, nevtrofilnih ali acidofilnih rastiščih podgorskega in gorskega pasu (Galio-Abietetum, Bazzanio-Abietetum, Polysticho setiferi-Abietetum), druge na zelo skalnatih karbonatnih ali silikatnih rastiščih z inicialnimi tlemi (npr. Ribeso alpini-Piceetum, Neckero-Abietetum, Calamagrostio-Abietetum, Paraleucobryo-Abietetum). Jelka ima pomembno ekološko, biotopsko in gospodarsko vlogo v nekaterih bukovih (jelovo-bukovih) združbah (npr. Omphalodo-Fagetum, Homogyno sylvestris-Fagetum, Anemono-Fagetum). Uspeva v večini smrekovih združb, v macesnovju (Rhodothamno-Laricetum) in alpskem ruševju (Rhododendro hirsuti-Pinetum prostratae = Rhodothamno-Rhododendretum hirusti).
Ključne besede: gozdne združbe, bela jelka, Abies alba, jelovi gozdovi, fitocenologija, sintaksonomija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1096; Prenosov: 327
Celotno besedilo (675,63 KB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. Gozdar, ki je dolgo živel, veliko vedel in nam mnogo zapustil : univ. dipl. inž. Vitomir Mikuletič (Radlje ob Dravi, 9. 10. 1925, Podsabotin, 22. 1. 2020)Ljubo Čibej, Egon Obid, Igor Dakskobler, 2020, poljudni članek Objavljeno v DiRROS: 06.04.2020; Ogledov: 1749; Prenosov: 484
Celotno besedilo (111,68 KB) |
10. Phytosociological description of Quercus petraea forest stands with Chamaecytisus hirsutus and Erica carnea in the Vipavska brda (southwestern Slovenia)Igor Dakskobler, 2014, izvirni znanstveni članek Povzetek: Fitocenološko smo raziskali sestoje gradna (Quercus petraea) v flišnem gričevju Vipavskih brd in na robu planote Vrhe (jugozahodna Slovenija), v katerih v zeliščni plasti prevladuje vrsta Erica carnea. Ugotavljamo, da so dolgotrajen degradacijski stadij na rastiščih bukovega gozda iz asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum. Na podlagi primerjav s podobnimi gradnovimi sestoji iz asociacij Melampyro vulgati-Quercetum petraeae, Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae in Erico carneae-Quercetum petraeae preučene sestoje uvrščamo v novo asociacijo Chamaecytiso hirsuti-Quercetum petraeae. Od sestojev primerjanih združb jih najbolj razlikujejo vrste Erica carnea, Sorbus aria, Lathyrus linifolius, Loranthus europaeus in Erythronium dens-canis. Novo asociacijo uvrščamo v zvezo Carpinion orientalis in v red Quercetalia pubescenti-petraeae.
Ključne besede: fitocenologija, sinsistematika, degradacijski stadij, Vipavska brda, Vrhe, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 16.01.2020; Ogledov: 3140; Prenosov: 1950
Celotno besedilo (1017,67 KB) |
