1. |
2. To root or not to root? Proximate factors that contribute to wild boar selection of rooting sites in agricultural landscapesHubert Potočnik, Ida Jelenko Turinek, Ana Jaklič, Jaka Črtalič, Eva Mlinarič, Klemen Jerina, Samar Al Sayegh Petkovšek, Zarja Platovšek, Katja Črnec, Matija Stergar, Ivan Kos, Nikica Šprem, Željka Zgorelec, Aleksandra Perčin, Marija Galić, Vedran Rubinić, Nikolina Jurković Balog, Boštjan Pokorny, 2025, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: wild boar, Sus scrofa, agricultural damage, grassland rooting, damage on grassland
Objavljeno v DiRROS: 14.05.2025; Ogledov: 317; Prenosov: 85
 Celotno besedilo (174,37 KB) |
3. Molecular analysis of scats revealed diet and prey choice of grey wolves and Eurasian lynx in the contact zone between the Dinaric Mountains and the AlpsElena Bužan, Hubert Potočnik, Boštjan Pokorny, Sandra Potušek, Laura Iacolina, Urška Gerič, Felicita Urzi, Ivan Kos, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: A comprehensive understanding of the dietary habits of carnivores is essential to get ecological insights into their role in the ecosystem, potential competition with other carnivorous species, and their effect on prey populations. Genetic analysis of non-invasive samples, such as scats, can supplement behavioural or microscopic diet investigations. The objective of this study was to employ DNA metabarcoding to accurately determine the prey species in grey wolf (Canis lupus) and Eurasian lynx (Lynx lynx) scat samples collected in the Julian Alps and the Dinaric Mountains, Slovenia. The primary prey of wolves were red deer (Cervus elaphus) (detected in 96% scat samples), European roe deer (Capreolus capreolus) (68%), and wild boar (Sus scrofa) (45%). A smaller portion of their diet consisted of mesocarnivores, small mammals, and domestic animals. In contrast, the lynx diet mostly consisted of European roe deer (82%) and red deer (64%). However, small mammals and domestic animals were also present in lynx diet, albeit to a lesser extent. Our findings indicate that the dietary habits of wolves and lynx are influenced by geographical location. Snapshot dietary analyses using metabarcoding are valuable for comprehending the behaviour and ecology of predators, and for devising conservation measures aimed at sustainable management of both their natural habitats and prey populations. However, to gain a more detailed understanding of wolf and lynx dietary habits and ecological impact, it would be essential to conduct long-term genetic monitoring of their diet.
Ključne besede: dietary analysis, non-invasice samples, scats, metabarcoding, Canis lupus, Lynx lynx
Objavljeno v DiRROS: 10.02.2025; Ogledov: 302; Prenosov: 172
Celotno besedilo (1,83 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. O domorodnosti alpskega kozoroga v SlovenijiAndreja Nève Repe, Elena Bužan, Borut Toškan, Jernej Javornik, Boštjan Pokorny, Andrej Arih, Lars Zver, Maruša Prostor, Miha Krofel, Matija Stergar, Klemen Jerina, Hubert Potočnik, Rok Černe, Aleš Poljanec, 2023, strokovni članek Povzetek: Alpski kozorog (Capra ibex) je alpski endemit. Na območju Slovenije naj bi bila vrsta iztrebljena v drugi polovici 17. stoletja, globalno pa je bila zaradi prelova na robu izumrtja konec 19. stoletja. Preživela je le populacija na širšem območju parka Gran Paradiso na skrajnem zahodu Alp v Italiji. Zaradi naselitev in drugih varstvenih programov sedaj alpski kozorog živi v celotnih Alpah, vključno s Slovenijo. Vendar pri nas njegove populacije nazadujejo in so v zelo slabem stanju, kar je lahko rezultat več dejavnikov. Malo izvornih osebkov ob naselitvah, zgodovinska ozka grla in ločenost kolonij so povzročili parjenje v sorodstvu, kar je slabšalo genetsko stanje populacij in lahko negativno vpliva tudi na demografijo. K številčnemu zmanjševanju vrste so lahko prispevale tudi bolezni. Za dolgoročno ohranitev alpskega kozoroga v Sloveniji so nujni takojšnji aktivni ohranitveni ukrepi, pogoj pa je ustrezna opredelitev izvornosti vrste, saj je (bila) zaradi prejšnjih pomanjkljivih podatkov umeščena med tujerodne. V prispevku na podlagi arheo-zooloških, genetskih in preliminarnih habitatnih analiz utemeljujemo, da je v Sloveniji kozorog domorodna vrsta. V raziskavah smo pokazali, da je vrsta živela na ozemlju zdajšnje Slovenije v poznoantičnem in zgodnje srednjeveškem obdobju. Preliminarno smo določili tudi primernost in povezanost habitata kozoroga v slovenskem alpskem svetu ter nakazali verjetne potrebne ukrepe za ohranitev vrste v Sloveniji.
Ključne besede: Capra ibex, izvornost vrste, programi varstva, Alpe, habitat, genetika
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2024; Ogledov: 1273; Prenosov: 315
Celotno besedilo (475,48 KB) |
5. Divjad na nelovnih površinah : težave, izzivi in rešitveBoštjan Pokorny, Ajša Alagić, Elena Bužan, Hubert Potočnik, Andrej Šorgo, Katarina Flajšman, 2020, strokovni članek Ključne besede: lov, lovstvo, divjad, upravljanje z divjado, nelovne površine, škoda, konflikt
Objavljeno v DiRROS: 30.07.2020; Ogledov: 2736; Prenosov: 810
Celotno besedilo (2,18 MB) |
6. Projekt LIFE DINALP BEAR za celovito upravljanje in varstvo rjavega medveda v severnih Dinaridih in AlpahNives Pagon, Samar Al Sayegh Petkovšek, Matej Bartol, Tomaž Berce, Sonia Calderola, Rok Černe, Urša Fležar, Claudio Groff, Đuro Huber, Ida Jelenko Turinek, Klemen Jerina, Marko Jonozovič, Irena Kavčič, Felix Knauer, Miha Krofel, Bojana Lavrič, Aleksandra Majić Skrbinšek, Miha Marenče, Urška Marinko, Anja Molinari-Jobin, Boštjan Pokorny, Hubert Potočnik, Slaven Reljic, Tomaž Skrbinšek, Matija Stergar, Bojan Vivoda, 2018, poljudni članek Ključne besede: rjavi medved, gospodarjenje z divjadjo, LIFE DINALP BEAR, Dinaridi, Alpe
Objavljeno v DiRROS: 20.06.2018; Ogledov: 5887; Prenosov: 1157
Celotno besedilo (428,28 KB) |
7. |
