1. Poročilo o analizah gozdnih tal po požarih na Goriškem Krasu v letih 2022, 2023 in 2024 : fizikalno-kemijske lastnosti talTanja Mrak, Nataša Šibanc, Daniel Žlindra, Natalija Dovč, Aleksander Marinšek, Tine Grebenc, Barbara Štupar, Veronika Končan, Gregor Skoberne, Saša Ogorevc, David Debevec, Matej Kravanja, Hojka Kraigher, 2026, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdni požari, jakost požara, lastnosti tal, sestoji iglavcev, sestoji listavcev Objavljeno v DiRROS: 17.07.2026; Ogledov: 322; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,44 MB) |
2. |
3. Gozdno semenarstvo in drevesničarstvo dobivata nov razvojni pospešekHojka Kraigher, Gregor Skoberne, Boris Rantaša, 2026, poljudni članek Ključne besede: semenarstvo, Center za gozdno semenratstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov, drevesničarstvo, razvoj, Gozdarski inštitut Slovenije Objavljeno v DiRROS: 22.06.2026; Ogledov: 217; Prenosov: 195
Celotno besedilo (669,92 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Variabilnost širine branik in lesno-anatomskih parametrov pri dobu, gradnu in njunih hibridih v SlovenijiPeter Prislan, Polona Hafner, Gregor Skoberne, Saša Ogorevc, Jožica Gričar, 2026, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: hrastovi sestoji, graden, dob, lesni prirastki, kvantitativna lesna anatomija Objavljeno v DiRROS: 22.05.2026; Ogledov: 368; Prenosov: 107
Celotno besedilo (469,86 KB) |
5. Kronologije širin branik borov in hrastov v Sloveniji : podlaga za analizo vplivov podnebnih sprememb na kakovost lesaPolona Hafner, Jožica Gričar, Luka Krajnc, Gregor Skoberne, Saša Ogorevc, Peter Prislan, 2026, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Povzetek: Na enajstih rastiščih borov in hrastov v Sloveniji smo vzpostavili dendrokronološke kronologije štirih drevesnih vrst, ki pokrivajo zmerno-celinska in sub-mediteranska rastna območja. Razvite kronologije tvorijo osnovo za celostno preučevanje vplivov okoljskih sprememb na rast in lastnosti lesa ter za oceno prilagoditvene sposobnosti izbranih vrst v razmerah naraščajočega okoljskega stresa. Ključne besede: širine branik, podnebne spremembe, rastiščne razmere, kakovost lesa Objavljeno v DiRROS: 22.05.2026; Ogledov: 365; Prenosov: 113
Celotno besedilo (318,05 KB) |
6. |
7. The FORGENIUS genomic resources : new genotyping tools and genomic data for 23 forest tree species and their genetic conservation unitsSara Pinosio, Francesca Bagnoli, Camilla Avanzi, Maria Beatrice Castellani, Arcangela Frascella, Susan McEvoy, Sanna Olsson, Ilaria Spanu, Elia Vajana, Marko Bajc, Gregor Božič, Rok Damjanić, Natalija Dovč, Luka Krajnc, Marija Kravanja, Gal Oblišar, Gregor Skoberne, Marjana Westergren, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Genetic diversity is a critical but often overlooked component of biological diversity. The European H2020 FORGENIUS project is aimed at increasing the quality and quantity of genetic data to start monitoring the European network of forest Genetic Conservation Units (GCUs). A first step in this direction was developing standardised genomic resources for 23 forest tree species, spanning from rare and scattered (e.g., Abies nebrodensis and Torminalis glaberrima) to widespread and stand-forming, economically relevant ones (e.g., Fagus sylvatica, Picea abies and Pinus sylvestris). Here, we describe the development and application of targeted genotyping tools, primarily based on Single Primer Enrichment Technology (SPET), along with existing SNP arrays for the selected species. The SPET panels developed in FORGENIUS were designed to capture ⁓10,000 loci per species, balancing species-specific and randomly distributed regions to ensure broad genome coverage and minimise ascertainment bias. Across 7220 genotyped trees, we identified over 1.8 million single nucleotide polymorphisms (SNPs) covering approximately 50 Mb of DNA sequence. SPET panels demonstrated high genotyping efficiency and cross-species transferability, especially within genera such as Quercus and Abies. They represent a cost-effective, flexible, and scalable solution for population-level genetic assessments across diverse taxa, enabling standardised, genome-wide characterisation of the GCU network. These resources not only promote the establishment of genetic monitoring, support genetically informed conservation strategies and improve our understanding of adaptive responses in European forests, but also enhance species delimitation and hybrid detection, and enable the characterisation of phylogenetically related but previously underexplored species. Ključne besede: forest tree species, genetic conservation units, genetic diversity, genetic monitoring, single primer enrichment technology, targetedgenotyping, SNP, SPET Objavljeno v DiRROS: 06.03.2026; Ogledov: 513; Prenosov: 533
Celotno besedilo (1,79 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. |
10. |