181. Uporaba rastnih funkcij v gozdarstvuAlojzij Vadnal, Marijan Kotar, Lidija Zadnik Stirn, Franc Gašperšič, 1983, izvirni znanstveni članek Povzetek: Rastne funkcije so nepogrešljiv pripomoček pri sestavi donosnih tablic in postavitvi različnih modelov gospodarjenja. Rastna funkcija mora biti prilagodljiva,to pomeni, da mora kar se da najboljše ponazarjati dejansko rast sestojev, istočasno pa mora biti v takšni obliki, da vrednosti njenih parametrov neposredno podajajo karakteristične točke rasti sestoja in rastišča. V prispevku je podana tudi nova oblika rastne funkcije, ki dobro izpolnjuje pogoje, ki jih mora imeti tovrstna funkcija. Ključne besede: matematika, operacijsko raziskovanje, dinamično programiranje, gozdarstvo, rastne funkcije, metoda najmanjših kvadratov Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4148; Prenosov: 1799 Celotno besedilo (944,41 KB) |
182. |
183. |
184. |
185. |
186. |
187. |
188. |
189. Morfološka analiza puhastega hrasta (Quercus pubescens Willd.) v SlovenijiMateja Jerše, Franc Batič, 2007, izvirni znanstveni članek Povzetek: Z raziskavo smo poskusili ovrednotiti morfološke raznolikosti puhastega hrasta(Quercus pubescens Willd.) v Sloveniji. Raznolikost je posledica pestrosti rastišč in možnosti križanja z drugimi vrstami hrastov. Rezultati analize so bili dobljeni na osnovi meritev in opazovanja listov, plodov in kratkih poganjkov puhastegarasta, vzorčenih v osmih populacijah po Sloveniji. Na posamezni lokaciji je bilo izbranih do pet dreves in na posameznem drevesu nabranih do sto listov s kratkih poganjkov v osvetljenem delu krošnje. Na osebkih s plodovi so bili nabrani tudi plodovi. V laboratoriju je bilo na listih izmerjenih, ocenjenih in izračunanih 13 parametrov, na plodovih in kratkih poganjkih pa po en parameter. Uporabljene so bile deskriptivne, univariatne in multivariatne statistične metode za izvrednotenje rezultatov. Analize morfoloških parametrov so pokazale značilne razlike tako med posameznimi osebki v populacijah kot med populacijami. Ugotovljeno je bilo tudi, da vrsto Q. virgiliana (Ten.) Ten. lahko obravnavamo znotraj vrste Q. pubescens. Ključne besede: puhasti hrast, Quercus pubescens Willd., Quercus virgiliana (Ten.), morfologija, listi, plodovi, Slovenija, oak, morphology, leaf, fruit, Slovenia Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5010; Prenosov: 2033 Celotno besedilo (857,31 KB) |
190. Ali stanje lišajske flore že kaže na spremembo kakovosti zraka v Šaleški dolini po izgradnji čistilnih naprav v termoelektrarni Šoštanj?Helena Poličnik, Franc Batič, 2007, izvirni znanstveni članek Povzetek: Lišaje zaradi njihove specifične biologije pogosto uporabljamo kot bioindikatorje kvalitete zraka. Njihova steljka je brez pravih tkiv in organov, nimajo razvite kutikule in korenin. Vse, kar potrebujejo za svojo rast in razvoj, črpajo iz zraka. Epifitske lišaje uporabljamo za (1) sledenje vnosa težkih kovin v okolje, saj se težke kovine v njih kopičijo, ter (2) za sledenje splošne onesnaženosti zraka, saj lišaji na območjih večjega onesnaženja začnejo propadati. Na območju Šaleške doline smo ugotavljali vnos kovin Pb, As, Zn in Cd v okolje z metodo aktivnega monitoringa, presaditvijo epifitskega lišaja vrste Hypogymnia physodes iz referenčnega območja (Rogla, Pohorje) na vplivno območje TEŠ za obdobje 6 mesecev. Ugotovili smo, da se težke kovine v lišajih kopičijo in da so se vsebnosti v primerjavi z začetnimivsebnostmi v lišajih z Rogle povečale. S pomočjo nemške (VDI), evropske (EU) in slovenske (SI) metode popisovanja lišajske flore smo ugotavljali tudi splošno onesnaženost ozračja. Ocena kakovosti zraka po VDI inEU metodi temelji na popisu prisotnih vrst epifitskih lišajev, medtem ko določitev kvalitete zraka po SI metodi temelji na popisu številčnosti in pokrovnosti posameznih tipov steljk epifitskih lišajev. Ključne besede: bioindikacija, epifitski lišaji, Hypogymnia physodes, kartiranje, kovine, Cink, Zn, kadmij, Cd, arzen, As, svinec, Pb Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4458; Prenosov: 1946 Celotno besedilo (924,52 KB) |