61. Buga : ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljkMilena Bučar-Miklavčič, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Sorta Buga je že dolgo razširjena na območju Istre, tako da jo pojmujemo kot domačo sorto. Sorta Buga je v prvih letih počasnejše rasti, v polni rodnosti pa je šibka do srednje bujna, z lepo, gosto krošnjo. Za dobro rodnost potrebuje opraševalne sorte, čeprav je v posameznih letih zaznati boljšo samooploditev od ostalih domačih sort in udomačenih sort z izjemo sorte Istrska belica. Značilna zanjo je izmenična rodnost.
Ključne besede: oljka, sorte, molekularna genetika, rastlinska morfologija, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 13.05.2021; Ogledov: 1170; Prenosov: 578
 Celotno besedilo (1,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
62. Leccio del Corno : ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljkMilena Bučar-Miklavčič, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, 2021, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Sorta 'Leccio del Corno' ni občutljiva na nizke temperature. Drevo sorte 'Leccio del Corno' je srednje bujne rasti, krošnja pa je zbita zaradi kratkih internodijev. Za oploditev potrebuje opraševalne sorte, kot sta 'Pendolino' in 'Frantoio' (nekoliko manj 'Moraiolo'). Dozorevanje plodov je pozno. Sorta ima izmenično rodnost. Olje vsebuje srednje veliko tokoferolov in biofenolov ter velik delež oleinske kisline. Odporna je proti pavjemu očesu.
Ključne besede: oljka, sorte, molekularna genetika, rastlinska morfologija, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 13.05.2021; Ogledov: 1301; Prenosov: 607
Celotno besedilo (1,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
63. Itrana : ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljkMilena Bučar-Miklavčič, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, 2021, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Sorta 'Itrana' se uporablja za pridelavo olja kot za pripravo namiznih oljk. Za sorto sta značilna hitra rast in dobro ukoreninjenje. Sorta ima zbito in pokončno krošnjo. Za oploditev potrebuje opraševalne sorte, ki so 'Leccino', 'Pendolino' in 'Olivastro'. Sorta ima delno izmenično rodnost. Olje vsebuje srednje veliko tokoferolov in biofenolov ter velik delež oleinske kisline. Dobro prenaša nizke temperature. Občutljiva je za napad oljčne muhe, neobčutljiva pa za pavje oko.
Ključne besede: oljka, sorte, molekularna genetika, rastlinska morfologija, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 13.05.2021; Ogledov: 1134; Prenosov: 558
Celotno besedilo (1,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
64. Mata : ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljkMilena Bučar-Miklavčič, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, 2021, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Sorta 'Mata' je v Sloveniji v primerjavi z drugimi sortami redkeje zastopana, saj se zaradi majhne vsebnosti olja priporoča samo kot sorta za vlaganje. Za sorto so značilni dolgi pokončni poganjki s slabšo olistanostjo v spodnjem delu krošnje. Sorta pozno stopi v rodnost. Stopnja samooploditve je zelo nizka, zato potrebuje opraševalne sorte, ki pa niso znane. Plodovi neenakomerno dozorevajo. Zreli plodovi začnejo hitro odpadati, zato spada med sorte, ki jih treba zgodaj obrati. Oljčno olje sorte 'Mata' ima veliko vsebnost biofenolov in srednjo vsebnost tokoferolov. Sorta je občutljiva na nizke temperature.
Ključne besede: oljka, sorte, molekularna genetika, rastlinska morfologija, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 13.05.2021; Ogledov: 990; Prenosov: 513
Celotno besedilo (1,72 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
65. Drobnica : ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljkMilena Bučar-Miklavčič, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, Viljanka Vesel, 2021, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Sorta 'Drobnica' je bila dobro zastopana v Slovenski Istri do pozebe leta 1956. Po pozebi jo je nadomestila sorta 'Istrska belica'. Za sorto 'Drobnica' je bila ugotovljena znotrajsortna raznolikost, saj so bili ugotovljeni štirje različni genotipi. Drevo je srednje bujno in pokončne rasti. Za sorto so značilni kratki, ozki in drobni listi. Za dobro oploditev potrebuje opraševalne sorte, ki trenutno še niso znane. Plodovi neenakomerno dozorevajo. Olje vsebuje srednje veliko biofenolov in tokoferolov. Sorta je malo občutljiva na oljčno muho in nizke temperature, občutljiva pa je na pavje oko in oljčnega molja.
Ključne besede: oljka, sorte, molekularna genetika, rastlinska morfologija, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 13.05.2021; Ogledov: 1008; Prenosov: 507
Celotno besedilo (1,48 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
66. Črnica : ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljkMilena Bučar-Miklavčič, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Sorta Črnica se uvršča med udomačene sorte. Pred pozebo leta 1956 je bila najbolj razširjena sorta v Slovenski Istri. Po pozebi se je zaradi precepljanja sortna sestava spremenila v prid Istrske belice. Drevo sorte Črnica je bujno do srednje bujno, krošnja je razširjena in bolj redka, internodiji pa daljši, z večjimi koti izraščanja. Sorto lahko spoznamo tudi zaradi temno zelenega videza, saj je zgornja stran lista izrazito temno zelene barve, medtem ko je spodnji del lista svetlo sivo zelen. Sorta pozno stopi v rodnost.
Ključne besede: oljka, sorte, molekularna genetika, rastlinska morfologija, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 13.05.2021; Ogledov: 977; Prenosov: 524
Celotno besedilo (1,40 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
67. Ocena stanja ohranjenosti habitatnega tipa 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja v območju Natura 2000 Ličenca pri PoljčanahAjša Alagić, Lado Kutnar, Erika Kozamernik, Valerija Babij, Aleksander Marinšek, Janez Kermavnar, Anica Simčič, Ruben Šprah, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Stanje ohranjenosti sestojev habitatnega tipa 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae) je v Sloveniji precej zaskrbljujoče. V Sloveniji je bilo njegovo stanje ocenjeno kot slabo, trend pa negativen, kar pomeni dodatno možnost poslabšanja. Omenjeni gozdni habitatni tip sodi med prioritetne ali prednostne habitatne tipe, za katere je predvidena posebna skrb Evropske skupnosti. Zaradi njegove majhnosti in fragmentiranosti je pogosto spregledan in tudi neustrezno obravnavan. Z namenom, da bi izboljšali njegovo prepoznavnost in spoznali njegove značilnosti na terenu, smo mu v okviru LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji namenili posebno pozornost. V raziskavi smo z uporabo metode terenskega kartiranja podrobneje proučili stanje sestojev habitatnega tipa 91E0* v območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah. Na tak način smo ugotovili, kakšna je površina sestojev tega habitatnega tipa in jo primerjali z obstoječimi conami habitatnega tipa 91E0*. Ugotavljali smo pojavljanje ključnih drevesnih vrst oz. drevesno sestavo sestojev, njihovo pomlajevanje ter vrste pritiskov in groženj za habitatni tip 91E0* na tem območju. Izmed različnih znanih podtipov habitatnega tipa 91E0* smo na tem območju našli predvsem podtip nižinsko črnojelševje, pa tudi fragmente podtipa vrbovja s topolom. Ponekod so se tudi v gozdu pojavljali manjši sestoji vrb in ozkolistnega jesena. Ugotovili smo, da površine sestojev habitatnega tipa 91E0* na območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah dejansko zavzemajo le približno četrtino površine obstoječih con habitatnega tipa. Analiza drevesne sestave sestojev je pokazala predvsem vraščanje smreke v sestojih črnojelševja, le-ta naravno ni prisotna v tem habitatnem tipu. Ugotovili smo, da je na proučevanem območju pomlajevanje črne jelše zelo okrnjeno. Na slabšanje stanja sestojev črnojelševja še dodatno vplivajo različni pritiski in grožnje, kot so bližina kmetijskih površin, odpadki, fragmentacija sestojev črnojelševja, širjenje invazivnih tujerodnih rastlin, vodne regulacije, bližina prometnic, izsuševanje rastišč idr. Stanje ohranjenosti sestojev tega habitatnega tipa je bilo posledično v večini primerov ocenjeno kot neugodno do slabo. Z namenom, da bi se stanje obrečnih gozdov na območju Ličence pri Poljčanah izboljšalo, smo v prispevku predlagali nekaj konkretnih ohranitvenih ukrepov
Ključne besede: habitatni tip, črnojelševje, obrečni gozdovi, terensko kartiranje, stanje ohranjenosti, Alnus glutinosa, Natura 2000
Objavljeno v DiRROS: 14.04.2021; Ogledov: 1619; Prenosov: 558
Celotno besedilo (1,25 MB) |
68. |
69. Absence of an aging-related increase in fibre type grouping in athletes and non-athletesGuy A. M. Messa, Mathew Piasecki, Joern Rittweger, Jamie McPhee, Erika Koltai, Zsolt Radak, Boštjan Šimunič, Ari Heinonen, Harri Suominen, Marko T. Korhonen, Hans Degens, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: The ageing-related loss of muscle mass is thought to be partly attributable to motor neuron loss and motor unit remodelling that result in fibre type grouping. We examined fibre type grouping in 19- to 85-year-old athletes and non-athletes and evaluated to which extent any observed grouping is explained by the fibre type composition of the muscle. Since regular physical activity may stimulate reinnervation, we hypothesised that fibre groups are larger in master athletes than in age-matched non-athletes. Fibre type grouping was assessed in m. vastus lateralis biopsies from 22 young (19-27 years) and 35 healthy older (66-82 years) non-athletes, and 14 young (20-29 years), 51 middle-aged (38%65 years) and 31 older (66-85 years) athletes. An "enclosed fibre" was any muscle fibre of a particular type surrounded by fibres of the same type only. A fibre type group was defined as a group of fibres with at least one enclosed fibre. Only type II fibre cross-sectional area (FCSA) showed an age-related decline that was greater in athletes (p < 0.001) than in non-athletes (p = 0.012). There was no significant age-related effect on fibre group size or fibre group number in athletes or non-athletes, and the observed grouping was similar to that expected from the fibre type composition. At face value these observations do 1) neither show evidence for an age-related loss and remodelling of motor units nor 2) improved reinnervation with regular physical activity, but 3) histological examination may not reveal the full extent of ageing-related motor unit remodelling.
Ključne besede: aging, denervation, fibre type, reinnervation, vastus lateralis
Objavljeno v DiRROS: 24.03.2021; Ogledov: 1079; Prenosov: 820
Celotno besedilo (936,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
70. |
