1. |
2. |
3. Sedem desetletij metasekvoje (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) v SlovenijiIza Petek, Gregor Božič, Dušan Jurc, Kristjan Jarni, Robert Brus, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Metasekvoja (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) je ena najpozneje odkritih drevesnih vrst na Zemlji in hkrati zelo stara vrsta, ki se morfološko skozi milijone let skoraj ni spremenila. Odkrita je bila šele sredi 20. stoletja na Kitajskem, le nekaj let za tem, ko so znanstveniki odkrili njene fosilne ostanke in predvidevali, da gre za izumrlo vrsto. Po odkritju se je o metasekvoji veliko govorilo in pisalo, sadili so jo po vsem svetu z namenom preučevanja, saj je bilo odkritje živih osebkov senzacija za ves botanični svet. Danes se je v luči podnebnih sprememb in ob iskanju novih možnosti za večjo odpornost gozda metasekvoja kot potencialno uporabna vrsta zopet znašla pod drobnogledom. Njeno močno užlebljeno deblo in obstojnost odmrlih vej lahko predstavljajo težavo pri obdelavi njenega proti glivam sicer zelo odpornega lesa, hkrati pa zaradi edinstvenega videza deluje izredno estetsko predvsem v urbanem okolju. Kot gospodarsko vrsto jo uporabljajo ponekod na Kitajskem, v Evropi jo sadijo predvsem v testnih nasadih in v urbanem okolju. V preglednem prispevku je po sedmih desetletjih prisotnosti metasekvoje v Sloveniji podrobneje predstavljena zgodovina njenega odkrivanja, dosedanja uporaba in ocenjen je njen prihodnji potencial.
Ključne besede: Slovenija, Metasequoia glyptostroboides, zgodovina, odkritje, lastnosti, drevesne vrste
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2024; Ogledov: 785; Prenosov: 151
 Celotno besedilo (2,40 MB) |
4. Evropski pravi kostanj v Sloveniji - tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov ter vpetost v okolje : Castanea sativa :SlovenijaTine Grebenc, Zoran Grecs, Dušan Jurc, Robert Brus, 2012, strokovni članek Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, evropski pravi kostanj, Castanea sativa, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2023; Ogledov: 971; Prenosov: 233
Celotno besedilo (326,28 KB) |
5. Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : dolgopecljati, poljski in gorski brest = Ulmus laevis, Ulmus minor, Ulmus glabraDušan Jurc, Petra Košir, Robert Brus, Gregor Božič, 2012, strokovni članek Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, brest, dolgopecljati brest, Ulmus leavis, poljski brest, Ulmus minor, gorski brest, Ulmus glabra, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2023; Ogledov: 774; Prenosov: 214
Celotno besedilo (428,89 KB) |
6. Rast in kakovost metasekvoje (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) v živem arhivu pri LjubljaniIza Petek, Gregor Božič, Dušan Jurc, Kristjan Jarni, Robert Brus, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Analizirali smo živi arhiv metasekvoje (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) na obrečnem rastišču ob Savi pri Ljubljani. Osnovan je bil v letih 1993 in 1994 s sadikami, vzgojenimi iz originalnih semen z območja na Kitajskem, kjer je bila vrsta opisana (klasično nahajališče oz. locus classicus). Drevesa v nasadu so bila prvič izmerjena spomladi leta 2000 in nato še leta 2006, spomladi v letu 2020 pa smo meritve ponovili. V starosti 30 let je povprečno drevo merilo v višino 20,7 m, povprečni premer koreninskega vratu na višini debla 0,1 m je znašal 72,3 cm, povprečni premer debla na prsni višini pa 51,4 cm. Ugotovili smo, da je pogostnost reproduktivnih organov, torej storžev in moških cvetov, povezana s premerom in višino drevesa. Užlebljenost debla je zelo variabilna in povezana s premerom, zelo variabilno je tudi zmanjšanje premera z višino. Povezave med omenjenimi znaki in lego drevesa v nasadu nismo ugotovili. Svetloba oziroma lega v nasadu ni edini dejavnik, ki vpliva na lastnosti posameznega drevesa, vzrok je tudi genetska variabilnost med drevesi.
Ključne besede: Metasequoia glyptostroboides, semenski nasad, rast, kakovost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2022; Ogledov: 1356; Prenosov: 405
Celotno besedilo (694,92 KB) |
7. Učinki usposabljanj za sistem za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje (ZOHO) na tujerodne vrste v slovenskih gozdovihBoris Rantaša, Andreja Gregorič, Lidija Turk, Marija Kolšek, Maarten De Groot, Andrej Verlič, Simon Zidar, Andreja Kavčič, Nikica Ogris, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Barbara Piškur, Dušan Jurc, Janez Kermavnar, Špela Jagodic, Jana Kus Veenvliet, Judita Malovrh, 2021, strokovni članek Povzetek: Prepoznavanje invazivnih tujerodnih vrst (ITV) na terenu in hiter odziv na nove najdbe ITV v gozdovih sta med ključnimi izzivi gozdarske stroke. Z namenom krepitve zmogljivosti za zgodnje zaznavanje tujerodnih vrst v gozdovih je bilo v okviru projekta Osveščanje, usposabljanje in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu (LIFE ARTEMIS), ki je potekal v letih 2016-2020, 33 izobraževanj po Sloveniji in eno v tujini. Skupno se je izobraževanj udeležilo 1.059 udeležencev. Izobraževanja so bila izvedena za izvajalce usposabljanj, strokovnjake, lastnike gozdov, prostovoljce in zaposlene v podjetjih, povezanih z gozdom. Izobraževalni cilji usposabljanj so bili doseženi. Analiza samoocenjevalnih vprašalnikov udeležencev izobraževanj je pokazala, da so bili pred usposabljanjem malo do srednje usposobljeni, po usposabljanju pa srednje do dobro. Pred usposabljanjem je manj kot polovica anketirancev vedela, kako se odzvati, ko opazijo ITV v gozdu. Po usposabljanju pa je to vedelo več kot 90 % anketiranih. Po usposabljanju za prenos sistema za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje (ZOHO) v druge evropske države je več kot 80 % anketiranih odgovorilo, da so se naučili nekaj novega o ITV, 79 % anketiranih pa si želi tudi v prihodnje sodelovati v sistemu ZOHO. Udeleženci si v prihodnje želijo predvsem dodatnih znanj na področju prepoznavanja ITV ter več terenskih izobraževanj. V prispevku predstavljamo rezultate spremljanja uspešnosti usposabljanj in razpravo o morebitni potrebi po dodatnih usposabljanjih na področju obveščanja in hitrega odzivanja za tujerodne vrste v gozdnem prostoru.
Ključne besede: izobraževanje, invazivke, invazivne tujerodne vrste, sistem za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje, anketiranje ciljnih skupin, gozdovi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2021; Ogledov: 1942; Prenosov: 552
Celotno besedilo (582,71 KB) |
8. Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovihLado Kutnar, Aleksander Marinšek, Jana Kus Veenvliet, Dušan Jurc, Nikica Ogris, Andreja Kavčič, Maarten De Groot, Katarina Flajšman, Paul Veenvliet, 2017, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: tujerodne rastline, tujerodne živali, invazivne tujerodne vrste, rastlinska morfologija, habitati, status, podobne vrste, albumi
Objavljeno v DiRROS: 15.06.2021; Ogledov: 1458; Prenosov: 963
Celotno besedilo (21,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovihLado Kutnar, Aleksander Marinšek, Jana Kus Veenvliet, Dušan Jurc, Nikica Ogris, Andreja Kavčič, Maarten De Groot, Katarina Flajšman, Paul Veenvliet, 2019, ni določena Ključne besede: tujerodne rastline, tujerodne živali, invazivne tujerodne vrste, rastlinska morfologija, habitati, status, podobne vrste, albumi
Objavljeno v DiRROS: 15.06.2021; Ogledov: 1791; Prenosov: 1091
Celotno besedilo (32,25 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovihLado Kutnar, Aleksander Marinšek, Jana Kus Veenvliet, Dušan Jurc, Nikica Ogris, Andreja Kavčič, Maarten De Groot, Katarina Flajšman, Paul Veenvliet, 2020, ni določena Ključne besede: tujerodne rastline, tujerodne živali, invazivne tujerodne vrste, rastlinska morfologija, habitati, status, podobne vrste, albumi
Objavljeno v DiRROS: 15.06.2021; Ogledov: 2122; Prenosov: 1111
Celotno besedilo (47,00 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
