11. Continent-wide tree species distribution models may mislead regional management decisions : a case study in the transboundary biosphere reserve Mura-Drava-DanubeMarcus Sallmannshofer, Debojyoti Chakraborty, Harald Vacik, Gábor Illés, Markus Löw, Andreas Rechenmacher, Katharina Lapin, Sophie Ette, Dejan Stojanović, Andrej Kobler, Silvio Schueler, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: The understanding of spatial distribution patterns of native riparian tree species in Europe lacks accurate species distribution models (SDMs), since riparian forest habitats have a limited spatial extent and are strongly related to the associated watercourses, which needs to be represented in the environmental predictors. However, SDMs are urgently needed for adapting forest management to climate change, as well as for conservation and restoration of riparian forest ecosystems. For such an operative use, standard large-scale bioclimatic models alone are too coarse and frequently exclude relevant predictors. In this study, we compare a bioclimatic continent-wide model and a regional model based on climate, soil, and river data for central to south-eastern Europe, targeting seven riparian foundation species%Alnus glutinosa, Fraxinus angustifolia, F. excelsior, Populus nigra, Quercus robur, Ulmus laevis, and U. minor. The results emphasize the high importance of precise occurrence data and environmental predictors. Soil predictors were more important than bioclimatic variables, and river variables were partly of the same importance. In both models, five of the seven species were found to decrease in terms of future occurrence probability within the study area, whereas the results for two species were ambiguous. Nevertheless, both models predicted a dangerous loss of occurrence probability for economically and ecologically important tree species, likely leading to significant effects on forest composition and structure, as well as on provided ecosystem services.
Ključne besede: bioclimatic model, ecological niche model, forest management, tree species selection, riparian forest habitat, climate change adaptation
Objavljeno v DiRROS: 22.03.2021; Ogledov: 1265; Prenosov: 855
 Celotno besedilo (2,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
12. Enhancement of Istrian Malvasia wine aroma and hydroxycinnamate composition by hand and mechanical leaf removalMarijan Bubola, Igor Lukič, Sanja Radeka, Paolo Sivilotti, Kristina Grozić, Andreja Vanzo, Dejan Bavčar, Klemen Lisjak, 2019, izvirni znanstveni članek Ključne besede: wine aroma, leaf removal, varietal thiols, aroma compounds, hydroxycinnamates
Objavljeno v DiRROS: 11.05.2020; Ogledov: 2237; Prenosov: 1210
Celotno besedilo (868,34 KB) |
13. |
14. Growth response of different tree species (oaks, beech and pine) from SE Europe to precipitation over timeDejan Stojanović, Tom Levanič, Bratislav Matović, Stefan Stjepanović, Saša Orlović, izvirni znanstveni članek Povzetek: Changing climatic conditions can have various consequences for forest ecosystems, from increasing frequencies of forest fires, ice and windstorm events to pathogen outbreaks and mass mortalities. The Standardized Precipitation Index (SPI) was chosen for the evaluation of drought impact on the radial growth of trees after extensive preliminary testing of various calculated monthly climate parameters from the CARPATCLIM database. SPI was calculated for periods between 3 and 36 months for different sites (lowland and mountainous parts of Serbia, Southeast Europe), from which Quercus robur, Q. cerris, Fagus sylvatica and Pinus sylvestris samples were acquired. Bootstrapped Pearson%s correlations between SPI monthly indices and radial growth of tree species were calculated. We found that 12-month SPI for summer months may be a good predictor of positive and negative growth of different species at different sites. The strongest positive correlations for five of six tree-ring width chronologies were between 12-month June and 14-month September SPI, which implies that high growth rates can be expected when the autumn of the previous year, and winter, spring and summer of the current year, are well supplied with precipitation, and vice versa (low precipitation in given period/low growth rates).
Ključne besede: standardized precipitation index, SPI, climate change, tree mortality, Quercus sp., Fagus sylvatica, Pinus sylvestris
Objavljeno v DiRROS: 18.04.2018; Ogledov: 2976; Prenosov: 1698
Celotno besedilo (2,91 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
15. Vpliv prostoživečih velikih rastlinojedov na travniške ekosistemeSamar Al Sayegh-Petkovšek, Boštjan Pokorny, Dejan Firm, Klemen Jerina, 2015, pregledni znanstveni članek Povzetek: Velike prostoživeče rastlinojede uvrščamo med ključne vrste kopenskih ekosistemov, saj neposredno in posredno vplivajo na številne druge skupine organizmov in na zgradbo ter delovanje celotnih ekosistemov. Veliki rastlinojedi s prehranjevanjem, teptanjem, uriniranjem in iztrebljanjem prerazporejajo hranila, vplivajo na zbitje, prezračenost in erozijo tal, razširjajo rastlinska semena ter pogosto povečujejo raznovrstnost travniških ekosistemov, še zlasti v produktivnih travniških ekosistemih, na primer v zmernem podnebju Evrope. Številčnost in prostorska razširjenost večine vrst prostoživečih prežvekovalcev narašča v večjem delu Evrope, vključno s Slovenijo. Na posameznih, prostorsko omejenih lokacijah se povečujejo težave (npr. izgube travniške krme na travinju) predvsem zaradi paše jelenjadi (Cervus elaphus L.). Deli Notranjske in Kočevske se hitro zaraščajo, hkrati so to območja z največjimi gostotami jelenjadi, kar povečuje njene pritiske na preostale travnike in pašnike, zlasti tiste, ki so intenzivneje gnojeni. Slednje se zlasti med oškodovanci (kmetovalci) pogosto poudarja kot pomembna škoda zaradi izgube v pridelavi travniške krme. Vendar lahko parkljarji vplivajo na gospodarsko donosnost travinja tudi posredno, in sicer z oblikovanjem vrstne sestave travišč ter spreminjanjem produktivnosti tal. Za celostno upravljanje je treba poznati tudi njihove neposredne in posredne ekološke vplive in pomene. V članku smo zato pripravili pregled domačih in tujih raziskav neposrednih in posrednih vplivov prostoživečih velikih rastlinojedov na travniške ekosisteme.
Ključne besede: prostoživeči rastlinojedi parkljarji, jelenjad, paša, škode na traviščih, ekološki vplivi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4794; Prenosov: 2310
Celotno besedilo (441,50 KB) |
16. Zgradba in razvoj pragozdov in ohranjenih bukovih gozdov v EvropiTihomir Rugani, Thomas Andrew Nagel, Dušan Roženbergar, Dejan Firm, Jurij Diaci, 2008, pregledni znanstveni članek Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica L., pragozdovi, gozdni rezervati, struktura gozdov, dinamika gozdov, režimi motenj, gojenje gozdov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4654; Prenosov: 1917
Celotno besedilo (701,23 KB) |
17. |
18. Predlog metodologije za razmejevanje kmetijskih in primestnih krajin v Sloveniji ter prostorska določila za določanje gozdov s poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnostiDejan Firm, Janez Pirnat, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku smo predstavili novo metodologijo za razmejevanje kmetijskih oziroma primestnih krajin, hkrati pa smo pripravili nabor enostavnih kazalnikov (stopnja gozdnatosti, število zaplat, oblika in velikost gozdnih zaplat, prostorska razmestitev in povezanost gozdnih zaplat). S pomočjo omenjenih kazalnikov in nekaj zdrave pameti smo ugotovili, da večino tako dobljenih kmetijskih krajin v zahodni, severni in južni Sloveniji obdaja vsaj na eni strani gozdna(ta) matica, ki hkrati z razmeroma zadostno gozdnatostjo samih krajin omogoča prehajanje vrstam med matico in kmetijskimi krajinami. V osrednji Sloveniji, na Gorenjskem in v vzhodni Sloveniji pa se srečujemo z drobljenjem nekdaj enovitih kmetijskih krajin zaradi avtocest in deloma zajezitev rek Save in Drave. V teh krajinah so za oceno pestrosti pomembni izsledki, ki jih pridobimo z ovrednotenjem kazalnikov oblike in velikosti krajin, gozdnatosti krajin oziroma gostote zaplat, velikostnega razreda in oblike gozdnih zaplat.
Ključne besede: gozdne zaplate, kmetijska krajina, določila krčitev gozdov, krčitev gozdov, biotska raznovrstnost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 22.06.2017; Ogledov: 3853; Prenosov: 824
Celotno besedilo (5,26 MB) |
19. Rak prostateSimona Borštnar, Dejan Bratuš, Tanja Čufer, Andrej Kmetec, Borut Kragelj, Franc Kramer, Zdenka Ovčak, Sandi Poteko, Boris Sedmak, Boštjan Šeruga, Bojan Štrus, 2016, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Prenovljena različica knjižice Rak prostate je obsežen in odlično zasnovan ter strukturiran priročnik o raku prostate, namenjen bolnikom z rakom prostate, njihovim svojcem pa tudi širši laični javnosti. Priročnik vsebinsko precej poljudno in razumljivo bralcu najprej predstavi žlezo prostato ter njena pomen in vlogo v telesu, nato pa ga izčrpno seznani z vsemi vidiki raka prostate, od mogočih dejavnikov tveganja do znakov začetne in napredovale bolezni, vsemi elementi diagnostike, vrstami zdravljenja in v končni fazi tudi lajšanjem neželenih učinkov zdravljenja in tudi znaki napredovale neobvladane bolezni. Pomembna odlika knjižice Rak prostate je, da bralca ne samo dobro seznani z boleznijo, ampak ga tudi natančno pouči o strokovnih merilih, na katerih temeljijo odločitve zdravnikov pri izbiri raznih metod zdravljenja. Posebno obsežen del besedila je namenjen prepoznavanju in obvladovanju neželenih učinkov metod lokalnega in sistemskega zdravljenja, kar bo bolnikom in njihovim svojcem gotovo zelo olajšalo pot zdravljenja.
Objavljeno v DiRROS: 25.07.2016; Ogledov: 5942; Prenosov: 1112
Celotno besedilo (3,28 MB) |
