1. Association of OPRM1, MIR23B, and MIR107 genetic variability with acute pain, chronic pain and adverse effects after postoperative tramadol and paracetamol treatment in breast cancerZala Vidic, Katja Goričar, Branka Stražišar, Nikola Bešić, Vita Dolžan, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background. Tramadol is an opioid analgesic often used for pain management after breast cancer surgery. Its anal-gesic activity is due to the activation of the μ-opioid receptor, encoded by the OPRM1 gene. This study investigated the association of genetic variability in OPRM1 and its regulatory miRNA genes with outcomes of tramadol/paraceta-mol treatment after breast cancer surgery with axillary lymphadenectomy.Patients and methods. The study included 113 breast cancer patients after breast cancer surgery with axillary lymphadenectomy treated with either 75/650 mg or 37.5/325 mg of tramadol with paracetamol for pain relief within the randomized clinical trial KCT 04/2015-DORETAonko/si at the Institute of Oncology Ljubljana. All patients were geno-typed for OPRM1 rs1799971 and rs677830, MIR23B rs1011784, and MIR107 rs2296616 using competitive allele-specific PCR. The association of genetic factors with acute and chronic pain as well as adverse effects of tramadol treatment was evaluated using logistic regression, Fisher’s exact test, and Mann-Whitney test.Results.The investigated OPRM1 related polymorphisms were not associated with acute pain assessed with the VAS scale within four weeks after surgery (all P > 0.05). Carriers of at least one polymorphic OPRM1 rs1799971 allele had a higher risk of constipation in the first four weeks after surgery compared to non-carriers (OR = 4.5, 95% CI = 1.6–12.64, P = 0.004). Carriers of at least one polymorphic OPRM1 rs677830 allele had a higher risk of constipation after third week of tramadol treatment (OR = 3.11, 95% CI = 1.08–8.89, P = 0.035). Furthermore, carriers of two polymorphic MIR23Brs1011784 alleles had a higher risk of nausea after 28 days of tramadol treatment (OR = 7.35, 95% CI = 1.27–42.6, P = 0.026), while heterozygotes for MIR107 rs2296616 allele had a lower risk of nausea after 21 days of tramadol treatment (OR = 0.21, 95% CI = 0.05–0.87, P = 0.031). In carriers of two polymorphic MIR107 rs2296616 alleles, chronic pain was significantly more common than in carriers of two wild-type alleles (P = 0.004). Carriers of at least one polymorphic MIR23B rs1011784 allele experienced more neuropathic pain after adjustment for tramadol dose (OR = 2.85, 95% CI = 1.07–7.59, P = 0.036), while carriers of at least one polymorphic OPRM1 rs677830 allele experienced less neuropathic pain compared to carriers of two wild-type alleles (OR = 0.38, 95% CI = 0.15–0.99, P = 0.047).Conclusions.Genetic variability of OPRM1 and genes coding for miRNAs that could affect OPRM1 expression may be associated with adverse effects of tramadol/paracetamol treatment as well as with chronic and neuropathic pain after breast cancer surgery with axillary lymphadenectomy.
Ključne besede: operacija raka na dojki, zdravljenje bolečine, tramadol
Objavljeno v DiRROS: 25.07.2024; Ogledov: 17; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,48 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Comparison of continuous local anaesthetic and systemic pain treatment after axillary lymphadenectomy in breast carcinoma patients - a prospective randomized studyBranka Stražišar, Nikola Bešić, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background. Acute pain after axillary lymphadenectomy is often related mainly to axillary surgery. The aim of the prospective randomized study was to find out if continuous wound infusion of local anaesthetic reduces postoperative pain, consumption of opioids and the incidence of chronic pain compared to the standard intravenous piritramide analgesia after axillary lymphadenectomy in breast carcinoma patients. Methods. Altogether 60 patients were enrolled in the prospective randomized study; half in wound infusion of local anaesthetic and half in the standard (piritramide) group. Results. In the recovery room and on the first day after surgical procedure, the wound infusion of local anaesthetic group reported less acute and chronic pain, a lower consumption of piritramide and metoclopramide, but their alertness after the surgical procedure was higher compared to the standard group. Conclusions. After axillary lymphadenectomy in breast carcinoma patients, wound infusion of local anaesthetic reduces acute pain and enables reduced opioid consumption, resulting in less postoperative sedation and a reduced need for antiemetic drugs. After wound infusion of local anaesthetic there is a statistical trend for reduction of chronic pain.
Ključne besede: breast carcinoma, pain treatment, acute pain
Objavljeno v DiRROS: 22.03.2024; Ogledov: 272; Prenosov: 73
Celotno besedilo (442,59 KB) |
3. Uporaba deksmedetomidina za paliativno sedacijo : prikaz primeraIztok Potočnik, Branka Stražišar, 2023, strokovni članek Povzetek: Paliativna oskrba ob koncu življenja, v katerem se pojavijo znaki pričetka umiranja s pešanjem vitalnih organov in se končajo s smrtjo, je pomemben del celostne paliativne oskrbe. Včasih, ob izredno težkih refraktarnih simptomih napredovale bolezni, je lahko primerna tudi paliativna sedacija. Paliativna sedacija je medicinski postopek, kjer je potrebno strogo upoštevati protokol izvedbe, in slediti etično moralnim vidikom in nikakor prekoračiti črte evtanazije. Paliativno sedacijo je potrebno skrbno načrtovati, se pogovoriti z bolnikom, svojci in s celotnim timom, ki bolnika oskrbuje (zdravniki in negovalno osebje), ga ustrezno dokumentirati in nadzorovati. Pomemben je multidisciplinarni pristop, ko vsak od vključenih zdravnikov specialistov in negovalnega osebja osvetli svoj vidik. V prispevku smo opisali klinični primer bolnice, ki se je zaradi refraktarnega simptoma sprva odločila za paliativno sedacijo, kasneje pa je svojo odločitev spremenila. Pri opisanem primeru s standardnimi učinkovinami sprva nismo uspeli doseči ustrezne globine paliativne sedacije, zato smo se odločili uporabiti deksmedetomidin. Z deksmedetomidinom smo dosegli plitvo sedacijo, ki je bolnici olajšala trpljenje do te mere, da se je tudi odločila za prekinitev paliativne sedacije. Deksmedetomidin je učinkovita in varna učinkovina, ki si išče svoje mesto tudi v paliativni medicini. V literaturi so objavljeni samo posamezni prikazi kliničnih primerov in pregledov področja, ni pa še objavljene randomizirane raziskave. V prihodnosti se taka raziskava načrtuje
Ključne besede: umirajoči bolniki, pozna paliativna oskrba, paliativna sedacija, multidisciplinarni pristop
Objavljeno v DiRROS: 26.02.2024; Ogledov: 358; Prenosov: 87
Celotno besedilo (85,65 KB) |
4. O akupunkturi : informacije za bolnikeIztok Potočnik, Branka Stražišar, Tanja Bohinc, Ajša Repar, Teodora Zupanc, Milena Kerin-Povšič, 2023, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: akupunktura, medicina, kitajska medicina, bolniki
Objavljeno v DiRROS: 22.11.2023; Ogledov: 607; Prenosov: 223
Celotno besedilo (671,43 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Posebnosti anestezije pri morbidno debelem bolniku z rakom : prikaz primeraIztok Potočnik, Tea Nizič, Branka Stražišar, 2023, pregledni znanstveni članek Povzetek: Debelost je kronična bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu. Debeli bolniki imajo pogosto številne pridružene bolezni ter anatomske in presnovne spremembe, ki so povezane z večjim tveganjem za zaplete v perioperativnem obdobju. Debelost tako pomembno vpliva na izbiro anestezijske tehnike in zahteva multidisciplinarni pristop. V prispevku predstavljamo primer 60-letne bolnice z rakom na debelem črevesu in indeksom telesne mase (ITM) 48,1 kg/m2. Perioperativno smo jo obravnavali v skladu s protokolom za hitro okrevanje po kirurškem posegu (angl. Enhanced Recovery After Surgery, ERAS). Pred kirurškim posegom smo ocenili morebitna tveganja in jih upoštevali pri vodenju anestezije med kirurškim posegom. Po posegu smo bolnico obravnavali v enoti intenzivne terapije (EIT). V prispevku se osredotočamo na anesteziološke vidike perioperativnega vodenja. Čeprav je debelost nedvomno pomemben dejavnik tveganja kirurškega zdravljenja, pa v novejših raziskavah poročajo tudi o ugodnih vplivih debelosti z manjšo perioperativno obolevnostjo in smrtnostjo. Gre za t. i. paradoks debelosti, saj čezmerna telesna masa velja za zaščitni dejavnik, ki varuje pred zapleti kirurškega zdravljenja, kar smo potrdili tudi v našem primeru. Hkrati smo opredelili kritične točke pri anesteziji morbidno debelega bolnika in tista področja, na katerih lahko anesteziologi – ob upoštevanju protokola ERAS – pomembno prispevamo k bolnikovemu čim hitrejšemu okrevanju
Ključne besede: debelost, indeks telesne mase, kirurgija
Objavljeno v DiRROS: 27.07.2023; Ogledov: 467; Prenosov: 122
Celotno besedilo (173,51 KB) |
6. |
7. |
8. Mobilna paliativna enota Onkološkega inštituta LjubljanaMaja Ebert Moltara, Marjana Bernot, Maja Ivanetič Pantar, Nena Golob, Marta Globočnik Kukovica, Slavica Lahajnar, Branka Stražišar, Iztok Potočnik, Anita Riđić, Suzana Crljenica, Aleš Krajnc, Robert Terbovšek, 2022, pregledni znanstveni članek Povzetek: Izhodišče: Del celostne obravnave bolnika z napredovalim rakom je tudi paliativna oskrba, ki bolniku in njegovim bližnjim omogoča kakovostno življenje. Paliativna oskrba se izvaja na dveh ravneh: osnovni in specializirani. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana v okviru specializirane paliativne oskrbe izvajamo več dejavnosti: bolnišnično obravnavo bolnikov z najkompleksnejšimi težavami, ambulantno obravnavo za zgodnjo paliativno oskrbo, konziliarno (svetovalno) dejavnost in za bolnike doma telefonsko podporo ter obiske na domu. Mobilna paliativna enota je najnovejša dejavnost, ki se izvaja od septembra 2021. Metode: Analizirali smo podatke vseh bolnikov, vključenih v specializirano paliativno oskrbo med septembrom 2021, od pričetka delovanja mobilne paliativne enote, in koncem avgusta 2022. Opazovali smo starost, spol, kraj stalnega prebivališča, diagnozo ter kraj smrti in primerjali skupino bolnikov, ki so bili obravnavani v okviru specializirane paliativne oskrbe s podporo obiskov na domu, in skupino brez nje. Rezultati: Med opazovanim obdobjem je bilo v vse dejavnosti specializirane paliativne oskrbe Onkološkega inštituta vključenih 1086 bolnikov, od tega smo pri 347 bolnikih (32 % vseh) opravili 574 obiskov na domu (povprečno 1,7 obiska na bolnika (razpon 1–8)). 317 (91 %) bolnikov je imelo svoje stalno prebivališče v osrednjeslovenski regiji, 9 % obiskov je bilo izvedenih izven meja osrednjeslovenske regije. Primerjava skupin bolnikov, napotenih v specializirano paliativno oskrbo z vključitvijo mobilne paliativne enote ali brez nje, jasno kaže večji delež umrlih v domačem okolju, kadar podporo izvajamo tudi z obiski na domu (80 % v primerjavi z 62 %). Zaključek: Mobilna paliativna enota predstavlja pomemben element mreže paliativne oskrbe in zagotavlja pogostejše umiranje v domačem okolju.
Ključne besede: paliativna oskrba, umiranje, mobilna paliativna enota, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 687; Prenosov: 174
Celotno besedilo (312,81 KB) |
9. Klinična pot celostne rehabilitacije bolnikov z rakom dojkeNikola Bešić, Simona Borštnar, Andreja Gornjec, Teja Kovačec Hermann, Vesna Homar, Denis Mlakar-Mastnak, Nataša Kos, Nada Rotovnik-Kozjek, Mateja Kurir-Borovčić, Tanja Marinko, Andreja Cirila Škufca Smrdel, Branka Stražišar, Tanja Španić, Lorna Zadravec-Zaletel, 2020, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: rak dojke, bolniki, zdravljenje, klinične poti
Objavljeno v DiRROS: 14.03.2022; Ogledov: 917; Prenosov: 449
Celotno besedilo (2,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Klinična pot celostne rehabilitacije bolnikov z rakom dojkeNikola Bešić, Simona Borštnar, Vesna Homar, Denis Mlakar-Mastnak, Zlatka Mavrič, Anamarija Mozetič, Jana Knific, Nataša Kos, Nina Kovačević, Nada Rotovnik-Kozjek, Nena Kopčavar Guček, Mateja Kurir-Borovčić, Tanja Marinko, Ana Pekle-Golež, Irena Rahne Otorepec, Gabrijela Simetinger, Andreja Cirila Škufca Smrdel, Branka Stražišar, Tanja Španić, Lorna Zadravec-Zaletel, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: rak dojke, bolniki, celostna rehabilitacija, klinične poti
Objavljeno v DiRROS: 14.03.2022; Ogledov: 981; Prenosov: 439
Celotno besedilo (2,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
