331. |
332. Poročilo o preskusu št.: LVG 2020-364 : opis vzorca: : 11092575: Pinus nigra, veja (z listi ali brez) ali poganjki, 11092469: Pinus nigra, les, lubje, sekanci, 11092568: Pinus nigra, veja (z listi ali brez) ali poganjki : namen testiranja: sum na: 11092575: sum na: Fusarium circinatum, 11092469: sum na: Fusarium circinatum, 11092568: sum na: Fusarium circinatumNikica Ogris, Barbara Piškur, Tašja Cvelbar, Špela Jagodic, 2020, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2020; Ogledov: 765; Prenosov: 0 |
333. Using citizen science to monitor the spread of tree pests and diseases : outcomes of two projects in Slovenia and the UKPeter Crow, Ana Pérez-Sierra, Andreja Kavčič, Kate Lewthwaite, Marija Kolšek, Nikica Ogris, Barbara Piškur, Jana Kus Veenvliet, Simon Zidar, Suzanne Sancisi-Frey, Maarten De Groot, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: The trees and forests of Europe are increasingly under threat from new pests and diseases that have originated in other parts of the world. Early detection of alien species when they first appear in European countries allows rapid response and offers the best chance to mitigate against their establishment and spread. Citizen science initiatives such as LIFE ARTEMIS in Slovenia, and Observatree in the UK, provide members of the public with the necessary training and educational resource to identify these tree pests and diseases and report them to the appropriate authorities, thereby increasing the level of surveillance and the capacity of the early warning system. This paper summarises some of the outcomes of these two projects and how they have both become integral parts of the official forest and tree health monitoring systems within their respective countries of Slovenia and the United Kingdom.
Ključne besede: invasive alien species, plant health, tree health, forest health, early warning, rapid response
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2020; Ogledov: 1711; Prenosov: 853
 Celotno besedilo (455,04 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
334. |
335. Pomen biovarnosti za zdravje gozdov : pregled izkušenj iz tujine in predlogi za SlovenijoAna Brglez, Peter Smolnikar, Barbara Piškur, 2020, strokovni članek Povzetek: V letu 2020 obeležujemo mednarodno leto zdravja rastlin. V kmetijstvu in vrtnarstvu je pojem zdravja rastlin dobro znan, medtem ko se za naravno okolje vse premalokrat omenja. Gozdove ogrožajo številni domači in tujerodni organizmi, ki jim naša dejavnost v okolju omogoča vse lažje in hitrejše širjenje v prostoru. Za preprečitev oz. omejevanje širjenja je ključno delovanje fitosanitarnih inšpekcij in nadzora na mejah ob vstopu tujega blaga, na lokalnem nivoju pa ozaveščenost strokovnih služb, lastnikov zemljišč ter vseh obiskovalcev narave, da upoštevajo osnovne ti. biovarnostne ukrepe. Biovarnost je skupek ukrepov, ki zmanjšajo ali v celoti preprečijo vnos in prenos škodljivih organizmov z ene lokacije na drugo. Po navadi ukrepi zajemajo čiščenje oblačil, obutve, vozil in opreme vseh organskih ostankov rastlin in zemlje ter pregled notranjosti vozila glede prisotnosti žuželk. V prispevku predstavljamo kot primer dobre prakse ozaveščanja o pomenu biovarnosti v gozdovih obširno akcijo Združenega kraljestva Keep it clean ter iščemo ovire in priložnosti za rabo pri nas. V Sloveniji je pojem biovarnosti uveljavljen v kmetijstvu (npr. v prašičjereji in hmeljarstvu), v gozdarstvu pa je dokaj neznan. Z zakonsko dovoljenim prostim dostopom v gozd, gosto mrežo gozdnih cest in v zadnjem času povečanim obiskom gozdov je ob morebitni prisotnosti škodljivih organizmov potencial za njihovo hitro razširjenje izjemno velik. Vendar pa je tudi prostora za izboljšanje sedanje situacije še veliko. Med priložnostmi lahko izpostavimo ozaveščanje v smeri higiene in ukrepov, ki so potrebni za preprečitev vnosa in prenosa škodljivih organizmov, posodobitev veljavne zakonodaje na področju zdravja rastlin in gozdarstva, njuno uskladitev z veljavno evropsko zakonodajo ter nadzor nad njihovim izvajanjem. Nikakor pa ne smemo pozabiti na največjo priložnost vsakega izmed nas, da se vede odgovorno do okolja, v katerem živimo.
Ključne besede: biovarnost, biovarnostni ukrepi, zdravje gozdov, varstvo gozdov, škodljivi organizmi
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2020; Ogledov: 1796; Prenosov: 481
Celotno besedilo (245,62 KB) |
336. Varstvo gozdov pred novo vnesenimi škodljivimi organizmi za gozd v Sloveniji : Protection of forests against new diseases and pests in SloveniaBarbara Piškur, Marija Kolšek, Dušan Jurc, 2020, strokovni članek Povzetek: V besedilu sta predstavljeni organiziranost in delovanje javne gozdarske službe na področju varstva gozdov, ki obsega dve inštituciji: Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in Gozdarski inštitut Slovenije (GIS). Opisana je tudi umeščenost varstva gozdov v slovenski sistem zdravja rastlin, ki ga vodi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V letu 2020 sodelavci GIS in ZGS vodijo ali sodelujejo v naslednjih programih preiskav karantenskih organizmov v okviru sistema zdravja rastlin: brezov krasnik (Agrilus anxius), jesenov krasnik (Agrilus planipennis), kitajski kozliček (Anoplophora chinensis), azijski kozliček (Anoplophora glabripennis), borova ogorčica (Bursaphelenchus xylophilus), sibirska svilena kokljica (Dendrolimus sibiricus), bolezen tisočerih rakov (Geosmithia morbida in vektor Pityophthorus juglandis), borov smolasti rak (Fusarium circinatum), neevropski žagovinarji (Monochamus spp. (neevropski)), neevropski rilčkarji (Pissodes spp. (neevropski)), azijski ambrozijski podlubnik (Xylosandrus crassiusculus), fitoftorna sušica vej (Phytophthora ramorum). V preteklosti so sodelovali še v programih preiskav za: kostanjeva šiškarica (Dryocosmus kuryphilus), šarka (Plum pox potyvirus), rjavenje borovih iglic (Lecanosticta acicola), rdeča pegavost borovih iglic (Dothistroma spp.), hrastova uvelost (Bretziella fagacearum), zlatopegasti krasnik (Agrilus auroguttatus), borov črni rak (Atropellis spp.) in rjavenje plodov pravega kostanja (Gnomoniopsis smithogilvyi). Podrobneje je predstavljeno delo o šestih škodljivih organizmih in našteti so raziskovalno-strokovni izzivi, ki bi jih slovensko gozdarstvo moralo obravnavati, da bi uspeli uresničiti končni cilj, ki je zdrav in stabilen slovenski gozd.
Ključne besede: karantenski škodljivi organizmi, javno pooblastilo, zdravstveno varstvo gozdov, javna gozdarska služba
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2020; Ogledov: 1593; Prenosov: 467
Celotno besedilo (235,23 KB) |
337. |
338. Poročilo o preskusu št.: LVG 2020-362 : opis vzorca: Fagus sylvatica, veja (z listi ali brez) ali poganjki : namen testiranja: sum na: glivaNikica Ogris, Barbara Piškur, Tašja Cvelbar, Zina Devetak, Špela Jagodic, Andreja Kavčič, 2020, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize
Objavljeno v DiRROS: 12.11.2020; Ogledov: 776; Prenosov: 0 |
339. Poročilo o preskusu št.: LVG 2020-359 : opis vzorca: : 11179429: Acer platanoides, veja (z listi ali brez) ali poganjki, 11179412: Populus balsamifera, veja (z listi ali brez) ali poganjki : namen testiranja: sum na: : 11179429: sum na: Anoplophora chinensis, 11179412: sum na: Anoplophora chinensisMaarten De Groot, Barbara Piškur, Nikica Ogris, Tašja Cvelbar, Špela Jagodic, Zina Devetak, 2020, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize
Objavljeno v DiRROS: 12.11.2020; Ogledov: 785; Prenosov: 0 |
340. Poročilo o preskusu št.: LVG 2020-348 : opis vzorca: 11179405: Fagus sylvatica, veja (z listi ali brez) ali poganjki, LVG2020/00607: Fagus sylvatica, veja (z listi ali brez) ali poganjki : namen testiranja: 11179405: sum na: Scolytidae spp., neevropske države, LVG2020/00607: sum na: Valsella amphorariaAndreja Kavčič, Barbara Piškur, Nikica Ogris, Špela Jagodic, Tašja Cvelbar, Zina Devetak, 2020, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize
Objavljeno v DiRROS: 12.11.2020; Ogledov: 728; Prenosov: 0 |
