341. Genetic variability of pedunculate oak (Quercus robur L.) at the Mediterranean margin of the distribution rangeMirzeta Memišević Hodžić, Barbara Fussi, Dušan Gömöry, Dalibor Ballian, 2021, pregledni znanstveni članek Povzetek: In Bosnia and Herzegovina, pedunculate oak (Quercus robur L.) occurs at the southern margin of its distribution range, close to the glacial refugia of this species. To assess the patterns of genetic diversity distribution at the rear edge of the Holocene colonization, we studied genetic variation in 20 pedunculate oak populations using 14 allozyme loci. Despite considerable differences among populations, neither the numbers of alleles nor genetic diversity showed any geographical trend within the studied area, although small isolated populations showed generally lower allelic richness. The Bayesian analysis of population structure indicated a kind of geographical pattern. We identified no signs of a recent bottleneck. The proximity to multiple glacial refugia explains the outcomes.
Ključne besede: pedunculate oak, allozyme, genetic variability, marginal populations, rear edge
Objavljeno v DiRROS: 22.07.2022; Ogledov: 564; Prenosov: 269
 Celotno besedilo (833,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
342. Investigating peatland stratigraphy and development of the Šijec bog (Slovenia) using near-surface geophysical methodsValentina Pezdir, Teja Čeru, Barbara Horn, Mateja Gosar, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Owing to their anoxic environment, peatlands play an important role in the preservation of records documenting past atmospheric depositions. To determine past records, data on peat stratigraphy and bog development are needed. Ground penetrating radar (GPR) was used to determine the peat thickness and morphology of the Šijec bog on the Pokljuka plateau in Slovenia, which will serve as a basis for further geochemical studies. Information on the stratigraphy below the peat/clay boundary was acquired by applying electrical resistivity tomography (ERT). The GPR results reveal four depressions within the peat bog, which are separated by elevated ridges. Within the depressions the peat reaches a depth of 6–9 m. The edges of the bog are flat, with peat thickness ranging from 2 to 4 m. The reach of the GPR was complemented with manual peat probing. A comparison of the depths obtained using GPR and the peat probe reveals that the results of both methods correspond well in most locations. The ERT indicated similar peat depths; peat responds with high electrical resistivity. In contrast, clayey sediments with low resistivity are found below the peat. The peat depressions are underlain with larger clayey depressions reaching more than 20 m in thickness and represent lake sediments. The complementary geophysical methods proved to be an efficient approach with which we can delineate the peat morphology and the underlying stratigraphy. Both indicate bog formation from a lake with four deeper depressions, that are separated by glacial deposits. The results presented here show the potential for geophysical methods to infer formational processes in peatlands, showing the presence of a series of isolated basins that later coalesced into a single peat landform. This interpretation is consistent with previous conceptual models from studies in boreal regions.
Ključne besede: peatland, ground penetrating radar, electrical resistivity tomography, peat probing, peat thickness
Objavljeno v DiRROS: 07.07.2022; Ogledov: 610; Prenosov: 409
Celotno besedilo (23,80 MB) |
343. Delovni sklop 1.3 Pomen bolezni in škodljivcev GRM na poslovno uspešnost semenarn in drevesnic : Aktivnost 1.3.2 Problemi pri obnovi gozdov s sadnjo in setvijo ter vpliv bolezni in škodljivcev na izpad prihodka slovenskih semenarjev in drevesničarjevAndreja Kavčič, Hojka Kraigher, Gregor Božič, Barbara Piškur, Nikica Ogris, 2022, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: domači projekti, gozdno semenarstvo in drevesničarstvo, bolezni, škodljivci, problemi, poslovna uspešnost
Objavljeno v DiRROS: 04.07.2022; Ogledov: 627; Prenosov: 228
Celotno besedilo (506,80 KB) |
344. Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-053 : vzorec št. 2022/00235 : namen testiranja: sum na: Fusarium circinatumNikica Ogris, Maša Zagorac, Špela Jagodic, Barbara Piškur, 2022, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, bor, borov smolasti rak, Fusarium circinatum
Objavljeno v DiRROS: 04.07.2022; Ogledov: 580; Prenosov: 0 |
345. Genska terapija v onkologiji, prvi razvojni koraki v SlovenijiMaja Čemažar, Tanja Jesenko, Maša Omerzel, Boštjan Markelc, Urška Kamenšek, Simona Kranjc Brezar, Špela Kos, Urša Lampreht Tratar, Katarina Žnidar, Andrej Renčelj, Urška Matkovič, Teja Valant, Kristina Levpušček, Živa Modic, Tilen Komel, Tim Božič, Urša Kešar, Barbara Starešinič, Katja Uršič Valentinuzzi, Monika Savarin, Primož Strojan, Gorana Gašljević, Maja Ota, Aleš Grošelj, Črt Jamšek, Rosana Hudej, Matjaž Peterka, Franc Smrekar, Barbara Hubad, Marjan Hosta, Jaka Kužnik, Alojz Hosta, Damijan Miklavčič, Matej Reberšek, Aleksandra Cvetkoska, Anja Zajc, Janja Dermol-Černe, Nataša Tozon, Nina Milevoj, Alenka Nemec Svete, Gregor Serša, 2022, strokovni članek Povzetek: Genska terapija postaja čedalje bolj zanimiva tudi v onkologiji. Med aplikacijami je morda najzanimivejša imunostimulacija. Pripravimo lahko plazmidno DNA, ki nosi zapis za različne imunostimulatorne molekule, ki jih vnesemo v celice tumorjev ali normalnih tkiv. Ta tkiva postanejo proizvajalci teh molekul, ki lahko delujejo lokalno ali pa se izločajo tudi sistemsko v krvni obtok. Ker plazmidna DNA ne prehaja celične membrane, so potrebni dostavni sistemi, virusni ali nevirusni. V naših študijah uporabljamo predvsem nevirusni dostavni sistem – elektroporacijo. Interlevkin 12 (IL-12) je eden od zanimivih citokinov, za katerega je znano protitumorsko delovanje s spodbujanjem imunskega odziva in antiangiogenim delovanjem. Namen projekta SmartGene.si je bil pripraviti plazmid z zapisom za interlevkin 12 (plazmid phIL12) in pripraviti vse potrebno za njegovo klinično testiranje za zdravljenje kožnih tumorjev. V konzorciju smo združili moči s partnerji z akademskega in industrijskega področja. Treba je bilo pripraviti plazmid za uporabo v humani onkologiji po zahtevah Evropske agencije za zdravila (EMA). Za prijavo klinične študije na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) smo morali izvesti tudi vse neklinične raziskave o varnosti in učinkovitosti zdravila. Nato je bilo treba razviti postopek priprave zdravila, zagotoviti primerne prostore za pripravo in izvedbo postopka priprave zdravila. V treh letih smo dosegli vse te zastavljene cilje in dobili dovoljenje za izvajanje klinične študije na kožnih tumorjih, ki ga je izdala JAZMP na osnovi pozitivnega mnenja Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Zdaj poteka klinična študija faze I preizkušanja plazmida phIL12 na kožnih tumorjih glave in vratu z namenom preveriti varnost in sprejemljivost genskega elektroprenosa plazmida v tumorje. Cilj študije je prav tako določiti primeren odmerek zdravila, ki bi ga v nadaljnji klinični študiji uporabili kot adjuvantno zdravljenje k ablativnim terapijam, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija.
Ključne besede: genska terapija, interlevkin-12, plazmidna DNA, elektroprenos genov, rak kože
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 1239; Prenosov: 244
Celotno besedilo (420,40 KB) |
346. Posodobljena priporočila diagnostike in zdravljenja diferenciranega raka ščitniceNikola Bešić, Alenka Grošel, Andraž Perhavec, Andrej Doma, Andreja A. Schwarzbartl-Pevec, Andreja Klevišar Ivančič, Andrej Vogrin, Barbara Vidergar-Kralj, Barbara Gazić, Barbara Perić, Blaž Krhin, Cvetka Grašič-Kuhar, Edvard Pirnat, Ivana Žagar, Jerca Blazina, Katarina Zevnik, Katica Bajuk-Studen, Katja Zaletel, Margareta Strojan Fležar, Marko Hočevar, Marko Kokalj, Marta Dremelj, Nebojša Glumac, Olga Blatnik, Simona Gaberšček, Snežana Pavlović Djokić, Ulrika Klopčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Zorica Čekić, 2022, strokovni članek Ključne besede: rak ščitnice, diferencirani rak, zdravljenje, smernice
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 842; Prenosov: 245
Celotno besedilo (432,57 KB) |
347. Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-050 : vzorec št. 2022/00197 : namen testiranja: sum na: Fusarium circinatumAndreja Kavčič, Zina Devetak, Špela Jagodic, Barbara Piškur, 2022, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, bor, borov smolasti rak, Fusarium circinatum
Objavljeno v DiRROS: 30.06.2022; Ogledov: 473; Prenosov: 0 |
348. Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-049 : vzorec št. 2022/00130 : namen testiranja: sum na: Fusarium circinatumMaarten De Groot, Zina Devetak, Špela Jagodic, Barbara Piškur, 2022, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, bor, borov smolasti rak, Fusarium circinatum
Objavljeno v DiRROS: 30.06.2022; Ogledov: 474; Prenosov: 0 |
349. Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-051 : vzorec št. 2022/00224 : namen testiranja: sum na: Fusarium circinatumBarbara Piškur, Zina Devetak, Maša Zagorac, Špela Jagodic, 2022, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, bor, borov smolasti rak, Fusarium circinatum
Objavljeno v DiRROS: 30.06.2022; Ogledov: 413; Prenosov: 0 |
350. |
