Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Andreja Ferreira) .

31 - 40 / 52
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
31.
Spremembe rabe tal in socialno-ekonomske sestave prebivalstva na Zgornjem Gorenjskem
Andreja Ferreira, Franci Petek, 2005, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Avtorja v članku analizirata rabo tal na Zgornjem Gorenjskem v letih 1827, 1896, 1979 in 2002. Leta 1827 je bilo na obravnavanem območju 49 % zemljišč pod gozdom, leta 2002 pa kar 72 %. Medtem ko je bilo v 19. st. in prvi polovici 20 st. v rabi tal zelo malo sprememb, pa so družbene spremembe po 2. sv. vojni sprožile obsežen proces ozelenjevanja in še posebej ogozdovanja, ki traja še danes. Zanimive so povezave med spremembami rabe tal ter socialno-ekonomsko sestavo prebivalstva, ki kažejo, da se le-te v pokrajini zrcalijo šele po daljšem času.
Ključne besede: raba tal, prebivalstvo, socialno-ekonomska sestava, agrarna geografija, Zgornja Gorenjska
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3791; Prenosov: 1821
.pdf Celotno besedilo (940,44 KB)

32.
Socialno-demografska gibanja na Zgornjem Gorenjskem med letoma 1961 in 2002
Andreja Ferreira, 2005, pregledni znanstveni članek

Povzetek: V članku obravnavamo socialno-demografska gibanja na Zgornjem Gorenjskem (občine: Bled, Bohinj, Jesenice in Kranjska Gora) in jih primerjamo s slovenskim povprečjem. Gibanje števila prebivalcev spremljamo v obdobju od prvega do zadnjega popisa prebivalstva, od leta 1869 do 2002. Podrobnejše demografske analize (starostna, zaposlitvena in izobrazbena sestava prebivalstva, delež dnevnih migrantov med zaposlenimi, delež kmečkega prebivalstva) so narejene za obdobje od leta 1961 do 2002. Naravno, selitveno in skupno gibanje prebivalstva pa glede na dostopnost podatkov analiziramo za obdobje od leta 1995 do 2003.
Ključne besede: število prebivalstva, demografska sestava, Zgornja Gorenjska, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3807; Prenosov: 1768
.pdf Celotno besedilo (487,94 KB)

33.
34.
Pokrajinsko-ekološka presoja ranljivosti gozda
Andreja Ferreira, 2000, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Članek obravnava ranljivost gozda, ki naj bi predstavljala eno od osnov pri usmerjanju posegov v gozdni prostor. Izdelali smo dva modela za oceno ranljivosti gozda. Osnovo predstavlja model, ki sloni na pokrajinsko-ekološkem vrednotenju gozda. Gozd je najbolj kompleksen pokrajinsko-ekološki element in v močni soodvisnosti od vseh ostalih dejavnikov, kar naj bi prišlo do izraza prav s pokrajinsko-ekološko presojo. Zaradi možnosti za primerjavo rezultatov smo oblikovali še model, ki izhaja iz kriterijev za oceno gozdnih funkcij.
Ključne besede: ranljivost gozda, funkcija gozda, pokrajinsko-ekološka regionalizacija, metodologija, avtocesta, vpliv na gozd, presoja vplivov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4013; Prenosov: 1759
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

35.
36.
37.
GoForMura : upravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri
2016, strokovna monografija

Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3288; Prenosov: 1365
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

38.
39.
40.
Iskanje izvedeno v 0.72 sek.
Na vrh