871. |
872. |
873. Priporočila za uporabo različnih biotehniških metod in kemičnih sredstev za obvladovanje podlubnikov (Curculionidae: Scolytinae)Maja Jurc, Roman Pavlin, Andreja Kavčič, Maarten De Groot, Tine Hauptman, 2017, strokovni članek Povzetek: V zadnjih desetletjih se v Sloveniji vrstijo številni ekstremni vremenski dogodki, med katerimi sta imela največje razsežnosti in posledice stoletna suša leta 2003 ter žledolom februarja 2014. Klimatologi napovedujejo pojave suš in večjih ujm v Evropi tudi mehanske in fiziološke poškodbe gozdnega drevja. Zlasti v nižinskih sestojih navadne smreke (Picea abies) lahko v prihodnosti pričakujemo tudi večje poškodbe zaradi biotskih dejavnikov, kot so Ips typographus, Pityogenes chalcographus, drugi podlubniki, domači fitoparaziti in invazivni tujerodni škodljivi organizmi. Na področju integralnega varstva gozda (IVG) smo pred novimi strokovnimi izzivi uporabe novega znanja o abiotskih in biotskih poškodbah gozda pri nas in v tujini, hitremu spreminjanju vremenskih razmer v okolju ter vse večjega vnosa tujerodnih škodljivih invazivnih vrst v gozdove. Ta dejstva terjajo razvoj in implikacijo sodobnih strategij IVG (SSIVG). V prispevku obravnavamo pomemben segment IVG: primernost uporabe različnih biotehniških metod in kemičnih sredstev za obvladovanje podlubnikov. Zaradi namnožitve podlubnikov je potrebno izvajanje vseh ukrepov integralnega varstva gozdov. Prednostno in vse leto je treba opravljati sanitarni posek lubadark in odstranjevati s podlubniki napadena drevesa iz gozda, ki mu sledi uničenje podlubnikov. Izjemno pomembna je pravočasnost izvedbe ukrepov, pred izletom nove generacije hroščev, kar terja ustrezno tehnično podporo, usklajenost in dobro organizacijo vseh izvajalcev del. Kot dodatni ukrep za zmanjševanje škode zaradi podlubnikov je na najbolj ogroženih območjih smiselno povečati število feromonskih pasti in nastav v obliki lovnih dreves, lovnih debel in lovnih kupov. Pasti in nastave bi tako uporabljali tudi za zatiranje podlubnikov, vendar le v določenih razmerah. Ker pa v pasti in nastave zajamemo le del populacij roječih hroščev, samo z uporabo teh ukrepov ne moremo ustaviti gradacije podlubnikov. Uporaba insekticidov je pri nas omejena z Zakonom o gozdovih (1993), prav tako je uporaba nevarnih insekticidov prepovedana v FSC certificiranih gozdovih. Uporaba atestiranih insekticidov je smiselna le v omejenem obsegu za imobilizacijo napadenih gozdnih lesnih sortimentov, ki jih ni mogoče odpeljati iz gozda pred izletom nove generacije hroščev. Uporaba insekticidnih mrež (npr. sistemov Trinet(R) in Storanet(R)) ni upravičena zaradi negativnih vplivov na gozdni ekosistem.
Ključne besede: Picea abies, podlubniki, Ips typographus, Pityogenes chalcographus, integralno varstvo gozdov, biotehniške metode, insekticidi, Slovenija, navadna smreka
Objavljeno v DiRROS: 22.03.2017; Ogledov: 5197; Prenosov: 1148
 Celotno besedilo (5,00 MB) |
874. Ocena grobosti terena za spravilo lesa z vlačilci hlodov z vitlomAndreja Đuka, Dinko Vusić, Tomislav Poršinsky, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ta članek podaja analizo talnih ovir v Zalesini, eni od gozdnogospodarskih enot (GGU) prebiralnih gozdov v hribovito-goratem predelu Hrvaške, kot del opisa terena in klasifikacije, potrebnih za načrtovanje gozdnih del. V predelu visokega krasa je grobost terena izražena z naklonom, različnimi smermi njegove oblikovitosti in s talnimi ovirami, saj je stanje tal zaradi skeletoidne zgradbe manj pomembno za mobilnost vozil. Podatki, ki so na Hrvaškem na razpolago (pedološki zemljevidi, uradni gozdnogospodarski načrti) in se tičejo talnih ovir (kamnitost/skalnatost, druge ovire pa niso omenjene), so še vedno podani kot delež na področje in kot taki dejansko ne razlikujejo med seboj območij, neprimernih za različna gozdarska vozila. Glede na smernice iz literature so bile talne ovire zabeležene na 319 vzorčnih ploskvah, velikih 10 % 10 m na razdalji 100 m. Na vsaki vzorčni ploskvi sta bili izmerjeni višina in pogostost talnih ovir, ki so bile glede na pogostost razdeljene v štiri skupine: 1) posamezne, 2) redke, 3) zmerno pogoste in 4) pogoste; glede na višino so bili določeni štirje višinski razredi: 1) H20 (10-30 cm), 2) H40 (31-50 cm), 3) H60 (51-70 cm) in 4) H80 (> 71 cm). Na osnovi analize deleža skupin talnih ovir, kotov zmožnosti manevriranja in polmera manevrskega prostora vlačilca, ki opisujejo značilnosti njegove mobilnosti, so bile določene tri nove kategorije grobosti terena: 1) les je mogoče vleči preko talnih ovir (20,14% GGE območja), 2) lesa je mogoče vleči, če obidemo ovire (24,54% GGE območja) in 3) potrebna je gradnja vlak (54,16% GGE območja).
Ključne besede: talne ovire, prevoznost terena, vlačilec, grobost terena
Objavljeno v DiRROS: 23.02.2017; Ogledov: 3778; Prenosov: 737
Celotno besedilo (4,48 MB) |
875. Napoved telesne mase in klavnosti goved na podlagi mase klavnih trupovAndreja Žabjek, Tomaž Perpar, Jože Verbič, 2017, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Napoved telesne mase in klavnosti goved na podlagi mase klavnih trupov, razvili smo enačbe za direktno oceno telesne mase govedi.
Ključne besede: metodologija, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 10.02.2017; Ogledov: 4091; Prenosov: 1046
Celotno besedilo (748,34 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
876. Hodgkinov limfom : vodnik za bolnikeBarbara Jezeršek Novaković, Samo Zver, Metka Zajc, Aleksandra Grbič, Andreja Cirila Škufca Smrdel, Eda Vrtačnik-Bokal, Vesna Šalamun, Vida Stržinar, Lorna Zadravec-Zaletel, Matej Pečovnik, 2016, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Z vodnikom želimo tako bolnike kot svojce čim bolje seznaniti z najnovejšimi spoznanji o Hodgkinovem limfomu, njegovem odkrivanju, razjasniti osnove bolezni, predstaviti načine zdravljenja, ukrepe ob neželenih stranskih učinkih zdravljenja s kemoterapijo, poskrbeti za dobro osveščenost o možnostih ohranjanja plodnosti in možnih poznih posledicah zdravljenja, približati zavedanje o pomenu psihološke podpore bolniku in njegovim svojcem ter ponuditi pomoč Združenja L&L. Z ozaveščenostjo in pridobljenim znanjem lahko bolnik pri zdravljenju bolezni še bolj dejavno sodeluje s svojim zdravnikom
in s tem pomembno prispeva k doseganju končnega cilja vsakega bolnika – k popolni ozdravitvi limfoma.
Ključne besede: rak (medicina), krvotvorne matične celice, transplantacija, psihološka pomoč, plodnost, hormonsko nadomestno zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 12.09.2016; Ogledov: 6780; Prenosov: 947
Celotno besedilo (836,58 KB) |
877. |
878. |
879. |
880. |
