421. Metilnaltreksonijev bromid : novo tarčno zdravilo, njegov pomen v paliativni oskrbiJožica Červek, 2008, strokovni članek Povzetek: Metilnaltreksonijev bromid (Relistor) je selektiven periferni antagonist vezave opioidov na receptorje. Uporablja se za zdravljenje zaprtja, ki je nastalo zaradi opioidov, kadar običajna odvajala niso učinkovita. MNTX ne vpliva na protibolečinski učinek opioidov. MNTX je novo tarčno zdravilo, ki ciljano blokira mehanizem z opioidi povzročenega zaprtja. Zaradi navedenih lastnosti omogoča optimalno obravnavo bolečine, ker odpravlja neobvladljivo zaprtje. Bolniku omogoča opravljanje vsakodnevnih dejavnosti in v zadnjem obdobju izboljša kakovost njegovega življenja. Neželeni učinki so manjši od dobrobiti (7). Zaradi navedenega so odgovorne ustanove odobrile MNTX za klinično uporabo.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2534; Prenosov: 541
 Celotno besedilo (191,57 KB) |
422. |
423. Rezultati dela Ambulante za bolezni dojk pri Splošni bolnišnici TrbovljeJurij Us, J. Čuk, Miro Jurca, Ana Pogačnik, Mili Lomšek, Cvetka Skušek-Fakin, Marko Mlinarič, J. Kežar, Jelka Markovič Grahek, 2006, strokovni članek Povzetek: V članku avtorji prikazujejo rezultate dela Ambulante za bolezni dojk pri ginekološko-porodniškem oddelku Splošne bolnišnice Trbovlje. V devetih letih dela ambulante za bolezni dojk so opravili več kot 10.000 pregledov. Na dodatne preglede so napotili 171 pregledanih žensk. Pri 78 (47 %) napotenih ženskah je bil potrjen rak dojke. Pri 15 (19,2 %) je bil rak dojke v začetnem, neinvazivnem stadiju, pri 63 (80,7 %) pa v invazivnem stadiju bolezni. Pri 24 (30,7 %) so bile metastaze že v regionalnih bezgavkah, pri 48 (61,54 %) bolnicah pa takih metastaz niso ugotovili. Za 5 (6,4 %) bolnic ni podatkov, ugotovili so en primer vnetnega raka. Ugotavljajo 9 intervalnih rakov, kar je 0,09 % od vseh pregledanih žensk oz. 11,3 % ugotovljenih rakov. Ugotavljajo, da je v prikazanem vzorcu rak dojke zelo pogost že pred 50. letom starosti; 28,2 % primerov je bilo v starostni skupini 30–49 let, v skupini 50–69 let pa 47,4 % vseh za rakom na dojki obolelih žensk. To pomeni, da je v starostni skupini 30–69 let za rakom dojke zbolelo 75,6 % vseh obolelih. Ugotavljajo tudi pomanjkljivo povezavo med družinskimi zdravniki, Onkološkim inštitutom in ambulanto za bolezni dojk.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3014; Prenosov: 692
Celotno besedilo (90,82 KB) |
424. Paliativna sedacijaJožica Červek, 2013, strokovni članek Povzetek: Paliativna sedacija je nadzorovana uporaba zdravil, ki povzročijo in ohranjajo stanje zmanjšane zavesti. V tem stanju bolnik ne trpi zaradi težav, ki jih ne moremo več obvladati (neobvladljiv simptom). Najpogostejša vzroka, da se odločimo za paliativno sedacijo, sta neobvladljiv terminalni nemir in težko dihanje. Midazolam je zdravilo izbora za paliativno sedacijo. Ustrezno dozo določimo s postopnim višanjem doze zdravila do želenega učinka-obvladanje simptoma (titracija). Paliativna sedacija po protokolu predpisuje jasno opredeljeno medicinsko indikacijo, vodenje in napotke za zdravstveno nego ter pravna in etična načela. Paliativna sedacija ni sinonim za evtanazijo in ne skrajšuje življenja.
Ključne besede: paliativna oskrba, sedacija, paliativna sedacija, zdravila
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3918; Prenosov: 752
Celotno besedilo (290,52 KB) |
425. |
426. |
427. |
428. Ponovni pregled brisov materničnega vratu : notranja kontrola kakovosti dela citološkega laboratorijaAna Pogačnik, Margareta Strojan Fležar, Brenda Smith, Janja Zalar, 2010, strokovni članek Povzetek: V dobro organiziranih presejalnih programih za odkrivanje predrakavih sprememb na vratu maternice je nujna dobra kontrola kakovosti. Pri odkrivanju patoloških sprememb visoke stopnje laboratoriji uporabljajo različne načine ponovnega pregleda brisov materničnega vratu (BMV). Na Oddelku za citopatologijo Onkološkega inštituta v Ljubljani izvajamo notranjo kontrolo kakovosti od leta 2006 dalje v okviru šole za presejalce. V triletnem obdobju od 2006 do 2008 smo od januarja do julija pregledali 54.000 BMV, kandidati šole pa so znova pregledali 6813 (12,6 %) BMV. Napačno negativno stopnjo (NNS) smo računali po formuli: napačno negativni primeri / (napačno negativni primeri + PIL VS) krat 100. Ob ponovnem pregledu smo 302 od 6813 (4,4 %) BMV razvrstili v višjo kategorijo. Iz skupine negativnih, tj. normalnih brisov (A), smo v negativne, tj. reaktivne (B), prerazporedili 221 (3,2 %) BMV. V 73 primerih (1,1 %) smo oceno iz negativnega spremenili v patološke spremembe nizke stopnje, v 7 primerih (0,1 %) pa smo ploščatocelične intraepitelijske lezije nizke stopnje (PIL NS) prerazporedili v ploščatocelične intraepitelijske lezije visoke stopnje (PIL VS). V 1 primeru (0,015 %) smo negativen BMV prekvalificirali v PIL VS (pravi napačno negativni BMV). Histopatološka preiskava je v 7 primerih potrdila CIN 2 in CIN 3, v 1 primeru pa je bila diagnoza CIN 1. NNS je v naši študiji za PIL NS 2,4 %, za PIL VS 1,3 %. Menimo, da bi morali tudi v Sloveniji uvesti obvezen ponovni pregled BMV v okviru notranje kontrole kakovosti dela. Kontrola kakovosti, ki smo jo uvedli v našem laboratoriju v okviru Šole za presejalce, je primerna in jo lahko zaradi pomanjkanja presejalcev še naprej uporabljamo.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2879; Prenosov: 755
Celotno besedilo (153,71 KB) |
429. Tarčno zdravljenje razsejanih gastrointestinalnih stromalnih tumorjev v SlovenijiAjša Repar, Erika Matos, Branko Zakotnik, 2008, kratki znanstveni prispevek Povzetek: Gastrointestinalni tumorji (GIST) so redke neoplazme mezenhimskega izvora, ki na celični površini izražajo transmembranski receptor KIT, produkt c-kit protoonkogena. Pri patogenezi GIST so pomembne mutacije KIT. Njihova posledica je aktivacija KIT signalne poti, ki vodi do nekontrolirane proliferacije celic in rezistenco na apoptozo. Do nedavnega je bilo radikalno kirurško zdravljenje edina uspešna oblika zdravljenja za manjše in dobro omejene GIST, za razsejano bolezen pa ni bilo uspešne terapije. Z odkritjem imatinib mesilata in kasneje sunitiniba, ki inhibirata KIT signalno pot, se je prognoza bolnikov z GIST močno izboljšala. Srednje preživetje bolnikov z razsejano boleznijo se je iz pol leta povečalo skoraj na pet let. Od leta 2001 smo na Onkološkem inštitutu Ljubljana uspešno zdravili 51 bolnikov. Srednje preživetje naših bolnikov je 66 mesecev. To lahko pripisujemo timski obravnavi bolnikov, ki je glede na velikost Slovenije in nizko incidenco GIST smiselna na enem mestu.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3009; Prenosov: 747
Celotno besedilo (371,19 KB) |
430. Predoperativna radiokemoterapija pri bolnikih z neresektabilnim karcinomom želodcaAna Jeromen, Irena Oblak, Franc Anderluh, Vaneja Velenik, Marija Skoblar Vidmar, 2009, strokovni članek Povzetek: Osnovno zdravljenje karcinoma želodca je radikalna resekcija. Ob postavitvi diagnoze je bolezen neresktabilna pri približno 50 % bolnikov. Znano je, da predoperativna radiokemoterapija lahko zmanjša tumor, kar povečuje možnost radikalne resekcije in podaljša preživetje teh bolnikov. V Sloveniji smo pri bolnikih z neresektabilnim nemetastatskim karcinomom želodca predoperativno radiokemoterapijo uvedli leta 2006. Uporabljamo 3-dimenzionalno konformalno načrtovanje obsevanja z računalniško tomografijo ter sočasno kemoterapijo s 5-FU in cisplatinom. Do sedaj je omenjeno zdravljenje prejelo 36 bolnikov. 19 bolnikov je bilo operiranih. Pri 12 (63 %) je bila bolezen odstranjena v celoti, pri 3 (16 %) je bil prisoten mikroskopski ostanek (R1 resekcija), pri 4 (21 %) pa je bil opravljen le paliativni poseg. Podrobnejša analiza bo opravljena po zdravljenju večjega števila bolnikov.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3397; Prenosov: 771
Celotno besedilo (162,42 KB) |
