Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Ana Sá-Sousa) .

241 - 250 / 458
Na začetekNa prejšnjo stran21222324252627282930Na naslednjo stranNa konec
241.
Priporočila Onkološkega inštituta za zdravljenje bolnikov z adenokarcinomom želodca
2021, druge monografije in druga zaključena dela

Povzetek: V Sloveniji vsako leto zboli zaradi raka želodca okrog 450 bolnikov, od tega ima tri četrtine bolnikov ob postavitvi diagnoze razširjeno ali razsejano bolezen. Zato je pomembno, da imamo razvito sodobno multidisciplinarno zdravljenje. Onkološki inštitut je na poti pridobitve evropske onkološke akreditacije, ki jo podeljuje priznana Evropska organizacija onkoloških inštitutov (OECI), katere član je tudi Onkološki inštitut Ljubljana. Namen tega projekta je razvoj kliničnih poti, ki bodo omogočile celostno obravnavo bolnikov z rakom. Slovenskih priporočil za zdravljenje adenokarcinoma želodca trenutno nimamo, zato smo bili primorani sprejeti te, ki jim bomo sledili na Onkološkem inštitutu. V teh priporočilih, zaradi drugačne narave bolezni, ni zajeto zdravljenje raka ezofagogastričnega stika.
Ključne besede: rak želodca, adenokarcinom, onkološko zdravljenje, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 14.09.2021; Ogledov: 1411; Prenosov: 373
.pdf Celotno besedilo (983,68 KB)

242.
Empirical approach for modelling tree phenology in mixed forests using remote sensing
Koffi Dodji Noumonvi, Gal Oblišar, Ana Žust, Urša Vilhar, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: : Phenological events are good indicators of the effects of climate change, since phenological phases are sensitive to changes in environmental conditions. Although several national phenological networks monitor the phenology of different plant species, direct observations can only be conducted on individual trees, which cannot be easily extended over large and continuous areas. Remote sensing has often been applied to model phenology for large areas, focusing mostly on pure forests in which it is relatively easier to match vegetation indices with ground observations. In mixed forests, phenology modelling from remote sensing is often limited to land surface phenology, which consists of an overall phenology of all tree species present in a pixel. The potential of remote sensing for modelling the phenology of individual tree species in mixed forests remains underexplored. In this study, we applied the seasonal midpoint (SM) method with MODIS GPP to model the start of season (SOS) and the end of season (EOS) of six different tree species in Slovenian mixed forests. First, substitute locations were identified for each combination of observation station and plant species based on similar environmental conditions (aspect, slope, and altitude) and tree species of interest, and used to retrieve the remote sensing information used in the SM method after fitting the best of a Gaussian and two double logistic functions to each year of GPP time series. Then, the best thresholds were identified for SOS and EOS, and the results were validated using cross-validation. The results show clearly that the usual threshold of 0.5 is not best in most cases, especially for estimating the EOS. Despite the difficulty in modelling the phenology of different tree species in a mixed forest using remote sensing, it was possible to estimate SOS and EOS with moderate errors as low as <8 days (Fagus sylvatica and Tilia sp.) and <10 days (Fagus sylvatica and Populus tremula), respectively.
Ključne besede: phenology modelling, start of season, end of season, remote sensing, MODIS GPP, vegetation indices, threshold methods
Objavljeno v DiRROS: 23.08.2021; Ogledov: 937; Prenosov: 687
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

243.
The influence of land use on the spatial distribution and intensity of heat islands in Slovenia
Anica Simčič, Petra Pečan, Mojca Nastran, Milan Kobal, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Heat islands (HI) are a common anthropogenic phenomenon and are defined as artificial surfaces (urban areas) that have a higher average temperature than their surroundings (rural areas). The aim of this work was to determine the influence of land use on the spatial distribution and intensity (HIi ) of HI in Slovenia. The MODIS Land Surface Temperature (LST) and Corine Land Cover (CLC) databases were used to perform the analysis. Within the identified HI, two HI levels were determined based on temperature difference. The results revealed a statistically significant negative correlation between HIi and both forest co%ver and forest fragmentation (forest edge density and ratio of mean forest patch size to HI size). Artificial surface was positively correlated with HIi . The results contribute to the understanding of the spatial distribution of HI and HIi and provide informati%on for spatial planning and policy-making to reduce the negative impact of HI.
Ključne besede: heat island, forest cover, artificial surface, forest fragmentation
Objavljeno v DiRROS: 17.08.2021; Ogledov: 3475; Prenosov: 2058
.pdf Celotno besedilo (1011,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

244.
Združenje Pro Silva Slovenija ubralo samostojno pot
Anica Simčič, Kristina Sever, 2021, poljudni članek

Ključne besede: društva, Pro Silva Slovenija, sonaravno gospodarjenje, gozdarstvo, gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 02.08.2021; Ogledov: 1132; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (56,69 KB)

245.
Poročilo o dosedanjem poteku projekta ZORA
Maja Primic-Žakelj, Marjetka Uršič-Vrščaj, Irena Tršinar, Ana Pogačnik, Stelio Rakar, Andrej Možina, 1999, pregledni znanstveni članek

Objavljeno v DiRROS: 07.07.2021; Ogledov: 1017; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

246.
Gene expression levels of the prolyl hydroxylase domain proteins PHD1 and PHD2 but not PHD3 are decreased in primary tumours and correlate with poor prognosis of patients with surgically resected non-small-cell lung cancer
Ana Koren, Matija Rijavec, Tomaž Krumpestar, Izidor Kern, Aleksander Sadikov, Tanja Čufer, Peter Korošec, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Background: Hypoxia correlates with poor prognosis in several cancer types, including lung cancer. Prolyl hydroxylase domain proteins (PHDs) play a role in cell oxygen sensing, negatively regulating the hypoxia-inducible factor (HIF) pathway. Our study aim was to evaluate PHD1, PHD2 and PHD3 mRNA expression levels in primary tumours and normal lungs of non-small-cell lung cancer (NSCLC) patients and to correlate it with selected regulators of HIF signalling, with clinicopathological characteristics and overall survival (OS). Methods: Tumour tissue samples were obtained from 60 patients with surgically resected NSCLC who were treated with radical surgery. In 22 out of 60 cases, matching morphologically normal lung tissue was obtained. PHD1, PHD2 and PHD3 mRNA expressions were measured using RT-qPCR. Results: The PHD1 and PHD2 mRNA levels in primary tumours were significantly decreased compared to those in normal lungs (both p < 0.0001). PHD1 and PHD2 expression in tumours was positively correlated (rs = 0.82; p < 0.0001) and correlated well with HIF pathway downstream genes HIF1A, PKM2 and PDK1. Decreased PHD1 and PHD2 were associated with larger tumour size, higher tumour stage (PHD1 only) and squamous cell carcinoma. Patients with low PHD1 and patients with low PHD2 expression had shorter OS than patients with high PHD1 (p = 0.02) and PHD2 expression (p = 0.01). PHD1 showed borderline independent prognostic values in multivariate analysis (p = 0.06). In contrast, we found no associations between PHD3 expression and any of the observed parameters. Conclusions: Our results show that reduced expression of PHD1 and PHD2 is associated with the development and progression of NSCLC. PHD1 could be further assessed as a prognostic marker in NSCLC.
Ključne besede: non-small-cell lung carcinoma, prognosis, non-small cell lung cancer, mRNA expression, prolyl hydroxylase domain proteins
Objavljeno v DiRROS: 21.05.2021; Ogledov: 1223; Prenosov: 877
.pdf Celotno besedilo (820,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

247.
248.
Ocena stanja ohranjenosti habitatnega tipa 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja v območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah
Ajša Alagić, Lado Kutnar, Erika Kozamernik, Valerija Babij, Aleksander Marinšek, Janez Kermavnar, Anica Simčič, Ruben Šprah, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Stanje ohranjenosti sestojev habitatnega tipa 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae) je v Sloveniji precej zaskrbljujoče. V Sloveniji je bilo njegovo stanje ocenjeno kot slabo, trend pa negativen, kar pomeni dodatno možnost poslabšanja. Omenjeni gozdni habitatni tip sodi med prioritetne ali prednostne habitatne tipe, za katere je predvidena posebna skrb Evropske skupnosti. Zaradi njegove majhnosti in fragmentiranosti je pogosto spregledan in tudi neustrezno obravnavan. Z namenom, da bi izboljšali njegovo prepoznavnost in spoznali njegove značilnosti na terenu, smo mu v okviru LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji namenili posebno pozornost. V raziskavi smo z uporabo metode terenskega kartiranja podrobneje proučili stanje sestojev habitatnega tipa 91E0* v območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah. Na tak način smo ugotovili, kakšna je površina sestojev tega habitatnega tipa in jo primerjali z obstoječimi conami habitatnega tipa 91E0*. Ugotavljali smo pojavljanje ključnih drevesnih vrst oz. drevesno sestavo sestojev, njihovo pomlajevanje ter vrste pritiskov in groženj za habitatni tip 91E0* na tem območju. Izmed različnih znanih podtipov habitatnega tipa 91E0* smo na tem območju našli predvsem podtip nižinsko črnojelševje, pa tudi fragmente podtipa vrbovja s topolom. Ponekod so se tudi v gozdu pojavljali manjši sestoji vrb in ozkolistnega jesena. Ugotovili smo, da površine sestojev habitatnega tipa 91E0* na območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah dejansko zavzemajo le približno četrtino površine obstoječih con habitatnega tipa. Analiza drevesne sestave sestojev je pokazala predvsem vraščanje smreke v sestojih črnojelševja, le-ta naravno ni prisotna v tem habitatnem tipu. Ugotovili smo, da je na proučevanem območju pomlajevanje črne jelše zelo okrnjeno. Na slabšanje stanja sestojev črnojelševja še dodatno vplivajo različni pritiski in grožnje, kot so bližina kmetijskih površin, odpadki, fragmentacija sestojev črnojelševja, širjenje invazivnih tujerodnih rastlin, vodne regulacije, bližina prometnic, izsuševanje rastišč idr. Stanje ohranjenosti sestojev tega habitatnega tipa je bilo posledično v večini primerov ocenjeno kot neugodno do slabo. Z namenom, da bi se stanje obrečnih gozdov na območju Ličence pri Poljčanah izboljšalo, smo v prispevku predlagali nekaj konkretnih ohranitvenih ukrepov
Ključne besede: habitatni tip, črnojelševje, obrečni gozdovi, terensko kartiranje, stanje ohranjenosti, Alnus glutinosa, Natura 2000
Objavljeno v DiRROS: 14.04.2021; Ogledov: 1612; Prenosov: 558
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

249.
Radiološka slikovna diagnostika gliomov pri odraslih
Ana Leben, Katarina Šurlan Popović, 2019, ni določena

Povzetek: Gliomi so najpogostejši primarni možganski tumorji. Po novih smernicah jih razlikujemo na podlagi molekularnih označevalnikov, kar daje pomembno podlago za razvoj zdravljenja po meri bolnika. Tipizacija tumorjev je lahko invazivna s pomočjo biopsije in neinvazivna. Zadnja v zadnjem času pridobiva veliko vlogo zaradi razvoja radiogenomike, ki preučuje povezavo med slikovnimi fenotipi tumorjev in genomiko. Magnetnoresonančna ocena tumorjev, pri kateri uporabljamo številne standardne in funkcionalne sekvence, omogoča neinvazivno tipizacijo tumorjev glede na specifične morfološke značilnosti posameznih vrst tumorjev s posameznimi molekularnimi označevalci. Po pregledu obstoječe literature so avtorji v članku opisali slikovne značilnosti treh tumorskih genotipov, in sicer mutacije izocitratne dehidrogenaze, kodelecije 1p19q in metilacije promotorja metilgvanin metiltansferaze. Kljub hitremu razvoju radiogenomike primanjkuje obširnih študij z dovolj velikimi in standardiziranimi vzorci bolnikov, ki bi podale zanesljivejše rezultate.
Ključne besede: rak (medicina), gliomi, molekularni markerji, magnetna resonanca, slikovna diagnostika, radiološka diagnostika
Objavljeno v DiRROS: 08.04.2021; Ogledov: 1161; Prenosov: 399
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

250.
Zaznamek o senčnih knjižnicah
Ana Inkret, 2021, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: senčne knjižnice, odprti dostop, znanstveno založništvo
Objavljeno v DiRROS: 08.04.2021; Ogledov: 1855; Prenosov: 598
.pdf Celotno besedilo (505,18 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh