151. Rak debelega črevesa in danke pri mladih : klinični primerAna Erman, Neva Volk, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Incidenca in umrljivost pri raku debelega črevesa in danke pri mladih v zadnjih desetletjih naraščata. Vsak deseti z diagnozo raka debelega črevesa in danke je mlajši od 50 let. Spremenjene prehranske navade in življenski slog sta glede na zadnje študije pomembna dejavnika tveganja predvsem zaradi vpliva na gastroinestinalni mikrobiom, ki se posredno preko številnih interakcij vpleta v posameznikov imunski odgovor. Delež rakov, ki so odkriti v napredovalem stadiju III ali IV je pri mlajših od 50 let višji. V nadaljevanju predstavljamo dva klinična primera s poudarkom na času od pojava simptomatike do postavitve diagnoze raka debelega črevesa in danke.
Ključne besede: rak debelega črevesa in danke, sistemsko zdravljenje, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 12.01.2023; Ogledov: 604; Prenosov: 122
 Celotno besedilo (71,68 KB) |
152. Land surface phenology from satellite data : technical reportUrška Kanjir, Ana Potočnik Buhvald, Mitja Skudnik, Liza Stančič, Krištof Oštir, 2022, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: phenology, forest, remote sensing, MODIS, Sentinel-2, vegetation indices
Objavljeno v DiRROS: 29.12.2022; Ogledov: 483; Prenosov: 135
Celotno besedilo (4,52 MB) |
153. Smernice za obravnavo bolnikov s skvamoznoceličnim karcinomom analnega kanala in kože perinealno (analnega roba)Franc Anderluh, Irena Oblak, Ajra Šečerov Ermenc, Ana Jeromen, Erik Brecelj, Martina Reberšek, Vaneja Velenik, 2022, strokovni članek Ključne besede: rak analnega kanala, rak analnega roba, radiokemoterapija, obsevanje
Objavljeno v DiRROS: 15.12.2022; Ogledov: 550; Prenosov: 117
Celotno besedilo (134,47 KB) |
154. |
155. Klinični register otroških rakov in poznih posledic zdravljenja raka v otroštvuAna Mihor, Vesna Zadnik, Katarina Lokar, Tina Žagar, Sonja Tomšič, Lorna Zadravec-Zaletel, 2022, strokovni članek Povzetek: V Sloveniji letno za rakom zboli okoli 70 otrok in mladostnikov, mlajših od 20 let. S časom incidenca narašča, preživetje pa se toliko izboljšuje, da posledično pada umrljivost in se povečuje število preživelih, ki zaradi tveganja za pojav poznih posledic potrebujejo doživljenjsko spremljanje. Standardni nabor podatkov Registra raka Republike Slovenije vsebuje preskope podatke za nekatere poglobljene raziskave o raku v otroštvu in mladostništvu ter poznih posledicah pri preživelih. V Registru raka smo zato leta 2020 začeli aktivnosti za vzpostavitev Kliničnega registra otroških rakov in poznih posledic zdravljenja raka v otroštvu, ki deluje kot populacijski register z razširjenim naborom podatkov. Njegov osnovni namen je sistematično beleženje poznih posledic zdravljenja raka, zasnovali pa smo ga v dveh modulih. Prvi, ki je namenjen Registru raka, z uporabo pristopa aktivne registracije prek dostopa do elektronskih zapisov o bolnikih Pediatrične klinike Ljubljana ter drugih ustanov omogoča natančen popis bolezni (skladno z mednarodnimi pravili), primarnega zdravljenja (operacije, kumulativne doze posameznih zdravil, kumulativne obsevalne doze, presaditev krvotvornih matičnih celic in druga zdravljenja), morebitnih stranskih učinkov zdravljenja in morebitne ponovitve bolezni, za katero je zdravljenje popisano enako podrobno kot primarno zdravljenje. Prvi modul že vsebuje podatke za incidenčno leto 2019, sledila bo pospešena registracija nadaljnjih let. Drugi modul je namenjen Enoti za ugotavljanje poznih posledic raka Onkološkega inštituta Ljubljana, kjer bodo zdravniki med obiskom bolnika imeli dostop do vseh zbranih podatkov in možnost prospektivnega beleženja obiskov, opravljenih preiskav, izpolnjenih vprašalnikov in ugotovljenih poznih posledic. Drugi modul je v postopku testiranja uporabniške prijaznosti, razvijamo pa tudi avtomatiziran opis zdravljenja (tako imenovani potni list za preživele) in priporočil za sledenje.
Ključne besede: register raka, klinični register, rak v otroštvu, pozne posledice
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 508; Prenosov: 0 |
156. Vpliv radona na pojavljanje pljučnega raka v SlovenijiMojca Birk, Tina Žagar, Sonja Tomšič, Katarina Lokar, Ana Mihor, Nika Bric, Miran Mlakar, Vesna Zadnik, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišče: Svetovna zdravstvena organizacija je opredelila radon v bivalnem okolju kot enega izmed 19 okoljskih karcinogenov. Radon je poleg tobačnega dima eden izmed najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj pljučnega raka ter predstavlja približno 10-odstotni delež vseh primerov pljučnega raka. V naši raziskavi smo prvič preučili, kako radon vpliva na pojavljanje pljučnega raka v Sloveniji. Metode: Za 40-letno obdobje od leta 1978 do leta 2017 so bili na ravni naselij povezani trije viri podatkov: zboleli za pljučnim rakom (Register raka Republike Slovenije), prebivalci (Statistični urad Republike Slovenije) in Radonski zemljevid Slovenije. V modele prostorskega glajenja z Bayesovimi hierarhičnimi modeli je kot pojasnjevalna spremenljivka vključen radon v bivalnem okolju in izračunan pripisljivi delež raka. Relativno tveganje je ocenjeno s standardiziranim količnikom incidence. Rezultati: V Sloveniji za pljučnim rakom zaradi izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju (analiza na ravni naselij) zboli približno 60 oseb letno, kar predstavlja 5 % vseh s to boleznijo. Analiza relativnega tveganja po spolu kaže, da imajo v Sloveniji zaradi izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju povečano tveganje pljučnega raka predvsem moški. Ženske, ki bivajo na območjih, bolj obremenjenih z radonom, nimajo povečanega relativnega tveganja za nastanek pljučnega raka. Zaključek: Izpostavljenost radonu v bivalnem okolju je poleg kajenja med najpomembnejšimi nevarnostnimi dejavniki pljučnega raka v slovenski populaciji. Na območjih, kjer je radona veliko (predvsem južna in jugovzhodna Slovenija), je z javnozdravstvenega vidika ključno izvajanje preventivnih ukrepov, v prvi vrsti pa ozaveščanje in poučevanje prebivalstva o nevarnosti ter možnostih za preprečitev bolezni.
Ključne besede: radon, pljučni rak, pripisljivi delež, ocena tveganja
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 525; Prenosov: 169
Celotno besedilo (197,67 KB) |
157. |
158. Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakomMartina Vrankar, Nina Boc, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2022, ni določena Ključne besede: elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2022; Ogledov: 708; Prenosov: 227
Celotno besedilo (3,01 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
159. Characterization of fresh PM deposits on calcareous stone surfaces : seasonality, source apportionment and soiling potentialMonika Ogrizek, Asta Gregorič, Matic Ivančič, Daniele Contini, Urša Skube, Kristijan Vidović, Marjan Bele, Martin Šala, Marta Klanjšek Gunde, Martin Rigler, Eva Menart, Ana Kroflič, 2023, izvirni znanstveni članek Objavljeno v DiRROS: 24.11.2022; Ogledov: 628; Prenosov: 434
Celotno besedilo (1,40 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
160. |
