Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (ekologija) .

1 - 10 / 69
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Program spremljanja kakovosti morja in vnosov onesnaženja s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo : letno poročilo 2010
Valentina Turk, Oliver Bajt, Patricija Mozetič, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, final research report

Abstract: Slovenija kot članica programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in podpisnica Konvencije o varovanju Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) aktivno sodeluje v programu Sredozemskega akcijskega načrta (MAP-Mediterranean Action Plan). Program Spremljanja stanja okolja (MED POL program) izvajamo s finančno pomočjo Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije, Agencije RS za okolje. Poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti kopaliških vod, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate policikličnih in aromatskih ogljikovodikov, kadmija in živega srebra v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Keywords: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, biomonitoring, monitoring, evtrofikacijski monitoring, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, Barcelonska konvencija, Jadransko morje
Published in DiRROS: 16.09.2024; Views: 198; Downloads: 470
.pdf Full text (1,47 MB)
This document has many files! More...

2.
Spremljanje kakovosti morja in vnosov onesnaženja s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo v letu 2011 : poročilo 2011
Valentina Turk, Oliver Bajt, Janja Francé, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, final research report

Abstract: Slovenija kot članica programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in podpisnica Konvencije o varovanju Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) aktivno sodeluje v programu Sredozemskega akcijskega načrta (MAP-Mediterranean Action Plan). Izvajanje projekta Spremljanje kakovosti morja in vnosov s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo je omogočilo Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije, Agencije RS za okolje. Poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti kopaliških voda, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate policikličnih in aromatskih ogljikovodikov, kadmija in živega srebra v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Keywords: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, monitoring, TRIX, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, Barcelonska konvencija, Jadransko morje
Published in DiRROS: 16.09.2024; Views: 183; Downloads: 689
.pdf Full text (1,46 MB)
This document has many files! More...

3.
Preiskave kakovosti vode ribnika Tivoli in Koseškega bajerja : končno poročilo
Mateja Germ, Urška Kuhar, Alenka Gaberščik, Tina Eleršek, Gorazd Urbanič, Gorazd Kosi, Majda Ivanušič, Dušan Fortuna, Mojca Hrovat, Maja Pavlin Urbanič, Barbara Debeljak, final research report

Abstract: Vodna telesa, kot sta Tivolski ribnik in Koseški bajer, so pomembni elementi mest. Kot antropogeni tvorbi sta pomembna tako z vidika naravne kot tudi kulturne dediščine. Raziskave so pokazale, da predstavljajo ribniki v spremenjeni krajini, kjer so vodotoki večinoma regulirani in naravni obrežni pasovi okrnjeni ali celo odstranjeni, habitate in zatočišča za različne ptice in žuželke. To je posebej pomembno v mestih, kjer je biotska pestrost zaradi človekovih posegov močno zmanjšana. Z vidika ekosistemskih storitev imajo ribniki pomembno socialno vlogo, saj njihova okolica predstavlja mesto za sprostitev, sama vodna telesa pa lahko služijo tudi v izobraževalne namene. Njihova vloga je tudi podporna, saj uravnavajo okoljske razmere (blažijo temperaturna nihanja in povečujejo vlažnost zraka) na območju. Zaradi intezivnih bioloških procesov se različne snovi, ki prihajajo v ribnike s spiranjem in pritoki, tam razgradijo ali spremenijo. Vse vloge pa so povezane z celovitostjo življenjske združbe in uravnoteženostjo procesov v ribnikih, saj je znano, da je lahko ekološki potencial siromašnih evtrofnih sistemov močno zmanjšan. Za oceno učinkov v letu 2011 izvedene sanacije ribnika Tivoli ter ovrednotenje stanja Koseškega bajerja smo v letih 2012 in 2013 v skladu s projektno nalogo Preiskave kakovosti vode ribnika Tivoli in Koseškega bajerja opravili preiskave obeh ribnikov. Izvedli smo vzorčenje fitoplanktona, bentoških nevretenčarjev, fitobentosa in makrofitov ter opravili meritve in vzorčenje vode za fizikalno-kemijske analize. V končnem poročilu so zbrani rezultati analiz, ocenjeno je stanje obeh vodnih teles ter predlagani ukrepi za izboljšanje stanja. Ker metodologija za izdelavo ocene ekološkega potenciala še ni pripravljena, smo vodni telesi uvrstili v trofične kategorije. Izjema je le vrednotenje na osnovi bentoških nevretenčarjev.
Keywords: ekologija sladkih voda
Published in DiRROS: 16.09.2024; Views: 32; Downloads: 925
.pdf Full text (3,18 MB)
This document has many files! More...

4.
Načrt upravljanja s populacijami ptic na območju zadrževalnika Medvedce : končno poročilo
Dejan Bordjan, Luka Božič, Tomaž Jančar, 2013, final research report

Abstract: Mokrišča so vrstno bogat in pomemben del okolja. Zadržujejo in čistijo vodo, vlažijo ozračje in so pomemben vir hrane za ljudi. Mokrišča so tudi eno izmed tistih okolij, ki so v preteklosti bila najbolj na udaru in so v veliki meri izginila ali pa so močno spremenjena. Tako je bilo močno spremenjenih ali uničenih več kot 75% mokrišč ob Jadranski obali (ŠTUMBERGER & SACKL 2010), 50% v Severni Ameriki (MITSCH & GOSSELINK 2007). Lokalno je bila izguba mokrišč še večja (PETKOV 2003). Veliko pove tudi podatek, da od 177 najdaljših rek na svetu jih je deset let nazaj samo 21 neovirano priteklo od izvira do izliva. V Sloveniji stanje ni nič boljše. Mokrišče je močno povezano z okolišnjimi okolji in sprememba mokrišča vodi tudi v pogosto negativne spremembe teh okolij.
Keywords: ptiči, naravovarstvo, ekologija
Published in DiRROS: 16.09.2024; Views: 32; Downloads: 987
.pdf Full text (4,92 MB)
This document has many files! More...

5.
Kakovost obalnega morja v letu 2012 : poročilo za leto 2012
Valentina Turk, Oliver Bajt, Janja Francé, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, final research report

Abstract: R Slovenija s programom »Spremljanje kakovosti morja v skladu z Barcelonsko konvencijo« sodeluje pri aktivnostih in izvajanju Protokola o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem s kopnega (UNEP /MED POL). Dolgoletni niz rezultatov kemičnih in bioloških parametrov programa MED POL omogoča sledenje sprememb v okolju in primerjavo kakovosti obalnega morja z ostalimi obalnimi vodami Jadranskega in Sredozemskega morja. Trenutno poteka četrta faza MED POL programa. Program poteka v sodelovanju Morske biološke postaje, Nacionalnega inštituta za biologijo, z različnimi inštituti odgovornimi za posamezne analize, izvajanje programa pa omogoča Agencija R Slovenije za vode. Letno poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti naravnih kopalnih voda, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate analiz onesnaženja z alifatskimi in policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki, kadmijem in živim srebrom v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Keywords: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, monitoring, TRIX, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, težke kovine, Jadransko morje
Published in DiRROS: 16.09.2024; Views: 40; Downloads: 589
.pdf Full text (1,42 MB)
This document has many files! More...

6.
Izvajanje spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letu 2013 in 2014 : Carabus variolosus, Lucanus cervus, Rosalia alpina, Morimus funereus, Osmoderma eremita, Cucujus cinnaberinus
Al Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, Irena Bertoncelj, Dejan Bordjan, 2014, final research report

Abstract: V končnem poročilu so predstavljeni rezultati terenskih raziskav šestih varstveno pomembnih vrst hroščev v Sloveniji v letih 2013 in 2014. Za močvirskega krešiča (Carabus variolosus), rogača (Lucanus cervus), alpskega kozlička (Rosalia alpina) in bukovega kozlička (Morimus funereus) je v Sloveniji že vzpostavljena shema populacijskega in distribucijskega monitoringa s pripadajočimi metodološkimi protokoli in je pričujoča naloga poročilo o stanju v letih 2013 in 2014 glede na podatke zbrane v okviru populacijskega in distribucijskega monitoringa. Za tri vrste (močvirski krešič, rogač in alpski kozliček) smo izračunali populacijske trende in ugotovili zmeren upad populacije močvirskega krešiča ter stabilni populaciji tako rogača kot alpskega kozlička. Za alpskega in bukovega kozlička smo po zaključku petletnega ciklusa snemanja evalvirali shemo monitoringa in podali predloge izboljšave sheme za nadaljnji monitoring vrst. V poročilu so predstavljeni rezultati popisa v letih 2013 in 2014 za dopolnitev razširjenosti vrste puščavnika (Osmoderma eremita) in škrlatnega kukuja (Cucujus cinnaberinus). Glavni namen pričujoče naloge je bilo tudi testiranje metode lova puščavnika v letu 2014. Poznavanje razširjenosti škrlatnega kukuja (Cucujus cinnaberinus) v zahodni Sloveniji je slabše, zato je bila izvedena dodatna raziskava razširjenosti. Glede na dosedanja vedenja o populacijah vseh že potrjenih vrst hroščev evropskega varstvenega pomena pri nas, podajamo nekaj smernic nujnih raziskav, ki bi jih bilo potrebno iz tega naslova izvesti v Sloveniji. Pri tem smo se osredotočili le na dejansko potrjene vrste.
Keywords: hrošči, monitoring, ekologija
Published in DiRROS: 16.09.2024; Views: 48; Downloads: 326
.pdf Full text (4,37 MB)
This document has many files! More...

7.
Raziskave ribjih združb v akvatoriju Krajinskega parka Strunjan : zaključno poročilo 2015
Lovrenc Lipej, Borut Mavrič, Martina Orlando-Bonaca, Jernej Uhan, Tihomir Makovec, Domen Trkov, final research report

Abstract: Javni zavod Krajinski park Strunjan (v nadaljevanju KPS) je v okviru projekta Sustainable management of artisanal fisheries in the Strunjan Nature Reserve načrtoval projektne aktivnosti, ki jih je zaupal v izvedbo strokovnjakom iz Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo. Te aktivnosti so: a) priprava srečanja s profesionalnimi ribiči, ki sodelujejo pri projektu in seznanitev z ribjo biodiverziteto na območju KPS, b) predstavitev izsledkov primerjalne študije skupnosti ribičev, ki sodelujejo na projektu ter izvedencem ribiške stroke in c) predstavitev izsledkov primerjalne študije na znanstvenih in strokovnih srečanjih. d) analiza ribjega ulova, pridobljenega z načrtnim izlovom v akvatoriju KPS in pred njim, primerjava dobljenih podatkov s podatki opazovalnih cenzusev z namenom ugotavljanja rezidenčnosti posameznih vrst, e) izvajanje opazovalnega cenzusa za popisovanje obrežne ribje favne in opredelitev gostote ribjih vrst v danem okolju (popis obrežne ribje favne in pridobitev naslednjih podatkov. Seznam vrst, gostoto vrst, podatke o življenjskem okolju določenih vrst, f) Dopolnitev seznama ribjih vrst znotraj zavarovanega območja in v neposredni bližini s primerjavo podatkov o rezidentnih, tranzicijskih, rednih in naključnih vrstah. Pričujoče poročilo obravnava vse zgoraj navedene točke, razen točk a, b in c, ki se nanašajo na predavanja za ribiče v smislu popisovanja ribje združbe v akvatoriju KPS predstavitve rezultatov ribičem in izvedencem.
Keywords: ekologija, morje, habitatni tipi, biocenoze, ribe, ribolov, Krajinski park Strunjan, paralelni transekti, ribištvo, vertikalni transekti, obalno morje, zavarovana morska območja, biodiverziteta
Published in DiRROS: 16.09.2024; Views: 55; Downloads: 388
.pdf Full text (12,73 MB)
This document has many files! More...

8.
Rezultati popisa izbranih vrst hroščev v letu 2015 za namene monitoringa stanja območij Natura 2000 : Carabus variolosus, Lucanus cervus, Rosalia alpina, Morimus funereus
Al Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, final research report

Abstract: V poročilu so predstavljeni rezultati terenskih raziskav štirih varstveno pomembnih vrst hroščev v Sloveniji v letu 2015. Za močvirskega krešiča (Carabus variolosus), rogača (Lucanus cervus), alpskega kozlička (Rosalia alpina) in bukovega kozlička (Morimus funereus) je v Sloveniji že vzpostavljena shema populacijskega in distribucijskega monitoringa s pripadajočimi metodološkimi protokoli. Pričujoča naloga je poročilo o odkupu podatkov populacijski monitoring za močvirskega krešiča (Carabus variolosus), rogača (Lucanus cervus), alpskega kozlička (Rosalia alpina) in bukovega kozlička (Morimus funereus) za leto 2015 ter distribucijski monitoring za rogača (Lucanus cervus) za leto 2015. Za vrsto močvirski krešič smo izračunali populacijski trend in ugotovili zmeren upad populacije močvirskega krešiča.
Keywords: hrošči, monitoring, ekologija
Published in DiRROS: 16.09.2024; Views: 49; Downloads: 536
.pdf Full text (1,62 MB)
This document has many files! More...

9.
Terensko kartiranje morskih habitatnih tipov Natura 2000 v slovenskem morju : končno poročilo
Lovrenc Lipej, Borut Mavrič, Milijan Šiško, Domen Trkov, Martina Orlando-Bonaca, 2018, final research report

Abstract: Namen javnega naročila “Kartiranje morskih habitatnih tipov Natura 2000 v slovenskem morju” je pridobivanje kakovostnih podatkov o habitatnih tipih v sklopu Natura 2000 v slovenskem delu Jadranskega morja. V okviru naloge je bilo zastavljeno kartiranje habitatnih tipov HT 1110 (peščeno in detritno dno pravega obalnega pasu – sandbanks slightly covered with water all the time), HT 1120 (podmorski travnik s pozejdonko – Posidonia beds) in HT 1170 (morski grebeni - reefs) na 4 območjih in sicer pred rtom Ronek in pred Debelim rtičem, na predelu peščin na Debelem rtiču, na območju med Žusterno in Izolo ter na predelu med Strunjanom in Fieso. Ti podatki bodo uporabni za poročanje v skladu z Direktivo 92/43 EGS o habitatih. Za dosego tega cilja smo izbrali standardne in uveljavljene metode, ki smo jih kombinirali z modernimi tehnikami. V faznem poročilu smo poročali o obsegu opravljenega kartiranja in preliminarnih rezultatih ter navedli osnutek metodologije za kartiranje morskih habitatov in habitatnih tipov. V tem poročilu pa poročamo o končnih rezultatih kartiranja habitatnih tipov, navajamo predloge za izbor deskriptorjev in vzorčevalnih metod ter podajamo nekatera priporočila za učinkovito spremljanje stanja.
Keywords: poročila, morja, ekologija
Published in DiRROS: 05.09.2024; Views: 108; Downloads: 75
.pdf Full text (11,66 MB)
This document has many files! More...

10.
Sove (Strigiformes) Ljubljanskega barja
Al Vrezec, 1993, other monographs and other completed works

Abstract: The article discusses the owls of the Pohorje Mountains (NE Slovenia). Ten species have been registered so far, 4 of them as breeders: Tawny Owl Strix aluco, Pygmy Owl Glaucidium passerinum (rediscovered in 1993), Tengmalm’s Owl Aegolius funereus (rediscovered in 1996) and Long-eared Owl Asio otus; 1 species, i.e. Little Owl Athene noctua, occurs here merely as a chance guest and most probably does not breed. Five species, however, have not been registered in the Pohorje Mountains in recent years, and only some of their historical data from the end of the 19th century and from the beginning of the 20th century are at hand. These species are: Barn Owl Tyto alba, Eurasian Scops Owl Otus scops, Eagle Owl Bubo bubo, Ural Owl Strix uralensis (expected species) and Short-eared Owl Asio flammeus. A very interesting owls’ habitat in these mountains are the environs of raised bogs (Sphagno–Piceetum association), which are shared by 3 owl species: Tawny Owl, Pygmy Owl and Tengmalm’s Owl. Utterly new for Slovenia are the findings regarding the upper limit of the altitudinal distribution of the Little Owl (777 m a.s.l.) and Long-eared Owl (1,450 m a.s.l.) and the lower limit of the altitudinal distribution of the Pygmy Owl in the non-breeding season (310 m a.s.l.).
Keywords: ekologija živali, ornitologija, ptice, sove, Ljubljansko barje
Published in DiRROS: 04.09.2024; Views: 107; Downloads: 49
.pdf Full text (137,26 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.31 sec.
Back to top