1. |
2. |
3. Evaluation of height changes in uneven-aged spruce–fir–beech forest with freely available nationwide lidar and aerial photogrammetry dataAnže Martin Pintar, Mitja Skudnik, 2025, original scientific article Abstract: Tree height and vertical forest structure are important attributes in forestry, but their traditional measurement or assessment in the field is expensive, time-consuming, and often inaccurate. One of the main advantages of using remote sensing data to estimate vertical forest structure is the ability to obtain accurate data for larger areas in a more time- and cost-efficient manner. Temporal changes are also important for estimating and analysing tree heights, and in many countries, national airborne laser scanning (ALS) surveys have been conducted either only once or at specific, longer intervals, whereas aerial surveys are more often arranged in cycles with shorter intervals. In this study, we reviewed all freely available national airborne remote sensing data describing three-dimensional forest structures in Slovenia and compared them with traditional field measurements in an area dominated by uneven-aged forests. The comparison of ALS and digital aerial photogrammetry (DAP) data revealed that freely available national ALS data provide better estimates of dominant forest heights, vertical structural diversity, and their changes compared to cyclic DAP data, but they are still useful due to their temporally dense data. Up-to-date data are very important for forest management and the study of forest resilience and resistance to disturbance. Based on field measurements (2013 and 2023) and all remote sensing data, dominant and maximum heights are statistically significantly higher in uneven-aged forests than in mature, even-aged forests. Canopy height diversity (CHD) information, derived from lidar ALS and DAP data, has also proven to be suitable for distinguishing between even-aged and uneven-aged forests. The CHDALS 2023 was 1.64, and the CHDCAS 2022 was 1.38 in uneven-aged stands, which were statistically significantly higher than in even-aged forest stands. Keywords: uneven-aged forest, freely available national airborne remote sensing data, lidar, aerial photography, dominant height, canopy height diversity, periodic annual increment Published in DiRROS: 09.01.2025; Views: 301; Downloads: 194
Full text (3,66 MB) This document has many files! More... |
4. Osutost dreves na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjihAnže Martin Pintar, Mitja Skudnik, 2024, original scientific article Abstract: Pred uporabo natančnejših fizikalno-kemijskih meritev (analitične meritve vsebnosti določenih elementov v padavinah in foliarnih vzorcih) za oceno poškodovanosti gozdov oz. odziv gozdov na onesnaženost so se v okviru programa ICP Forests uveljavile predvsem posredne oblike spremljanja vplivov onesnaženosti na gozdne ekosisteme oz. ocene posledic onesnažil na drevesa. Eden od pomembnejših kazalnikov je ocena osutosti krošnje, ki predstavlja okularno ocenjen delež manjkajočih asimilacijskih organov (listov oz. iglic) v primerjavi z normalno vitalnim drevesom enakega socialnega položaja, enake drevesne vrste in z enakega rastišča. Ocenjujemo ga na 5 % natančno. Za poškodovano velja drevo, katerega osutost drevesne krošnje je večja od 25 % (manjka ji vsaj četrtina listnega aparata). V prispevku so predstavljeni rezultati spremljanja stanja osutosti na desetih ploskvah intenzivnega monitoringa (ICP Forests) po letu 2003. V zadnjih letih so bile najbolj osute krošnje dreves na ploskvah Fondek (bukev), Gropajski bori (črni bor), Gorica (bukev) in Lontovž (bukev). Na vseh štirih ploskvah, razen Gorice, se je v zadnjem obdobju povprečna osutost povečevala. Ploskev Gropajski bori je v prehodnem obdobju, kjer umetno nasajeni črni bor počasi nadomeščajo avtohtoni listavci. Med drevesnimi vrstami so v zadnjem obdobju med bolj osutimi predvsem črni gaber in črni bor na ploskvi Gropajski bori ter dob na ploskvah Krakovski gozd in Murska šuma ter tudi bukev na ploskvi Fondek. Od leta 2014 se povprečna osutost postopno slabša na več kot polovici ploskev, predvsem na ploskvah, kjer stari sestoj nadomešča mladovje. Predvidevamo, da je v letu 2022 na poslabšanje stanja v največji meri vplivala poletna suša s pripadajočimi dejavniki. Keywords: stanje gozdov, osutost dreves, intenzivni monitoring, ICP Forests, iglavci, listavci Published in DiRROS: 06.12.2024; Views: 381; Downloads: 119
Full text (614,42 KB) |
5. Poročilo o rezultatih letnega panela nacionalne gozdne inventure Slovenije 2023Mitja Skudnik, Luka Krajnc, Gal Kušar, Anže Martin Pintar, 2024, treatise, preliminary study, study Keywords: nacionalna gozdna inventura, gozdovi, gozdarstvo, odmrla lesna, biomasa, temeljnica, površina gozda, lesna zaloga, vzorčne ploskve, poročila Published in DiRROS: 26.11.2024; Views: 391; Downloads: 521
Full text (3,93 MB) |
6. Uporabnost nacionalnih podatkov laserskega skeniranja in cikličnega aerofotografiranja pri zaznavanju gozdnih vrzeliAnže Martin Pintar, Mitja Skudnik, 2024, original scientific article Abstract: Gozdna tla zastirajo drevesne krošnje in gozdna vrzel je vsaka večja ali manjša površina tal, ki je ne prekrivajo krošnje zgornjega sloja dreves. Velikost vrzeli vpliva na to, katera drevesna vrsta se bo pomladila, pa tudi na vertikalno in horizontalno strukturo gozda. Na Pohorju (Pahernikova gozdna posest, za katero so značilni gozdovi, v katerih se na majhnih površinah pojavljajo drevesa različnih premerov in starosti) smo analizirali možnosti samodejnega zaznavanja vrzeli na podlagi podatkov laserskega skeniranja Slovenije (LSS) in cikličnega aerofotografiranja Slovenije (CAS). Uporabili smo digitalna modela krošenj (DMK), pridobljena iz obeh virov podatkov. Skupna natančnost zaznavanja tudi najmanjših vrzeli (manjših od 50 m2) na podlagi podatkov LSS je znašala 94,4 %, na podlagi podatkov CAS pa 83,1 %. Na podlagi podatkov LSS je mogoče zaznati večje število in površino vrzeli, prav tako so vrzeli, pridobljene na podlagi podatkov LSS, bolj razčlenjene in podolgovate. Zaznavanje vrzeli s podatki CAS in LSS je medsebojno bolj primerljivo pri najmanjših površinah vrzeli 100 m2, natančnost zaznave takšnih vrzeli je 85,4 oziroma 94,4 %. Rezultati kažejo, da je ob odsotnosti podatkov LSS uporaba podatkov CAS za določanje vrzeli smiselna na velikopovršinski ravni in pri zaznavanju vrzeli, večjih od 100 m2. Keywords: raznomerni in raznodobni gozdovi, digitalni model krošenj, gozdna vrzel, zaznavanje, lasersko skeniranje Slovenije, ciklično aerofotografiranje Slovenije Published in DiRROS: 29.10.2024; Views: 330; Downloads: 212
Link to file This document has many files! More... |
7. Pestrost in pojavljanje domačih in tujerodnih drevesnih in grmovnih vrst na ploskvah nacionalne gozdne inventure v SlovenijiAnže Martin Pintar, Andreja Ferreira, Luka Krajnc, Gal Kušar, Mitja Skudnik, 2024, original scientific article Abstract: V Sloveniji spremljamo stanje in razvoj gozdov na nacionalni ravni z Nacionalno gozdno inventuro (NGI). V prispevku smo analizirali pestrost pojavljanja drevesnih in grmovnih vrst ter preverili pojavljanje tujerodnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih. Glede na literaturo v Sloveniji uspeva 71 avtohtonih drevesnih vrst, od katerih jih je bilo 60 zaznanih med merskimi drevesi na mreži ploskev NGI gostote 2 x 2 km. Največje povprečno število merskih dreves in grmov, kot tudi Shannon-Wienerjev indeks vrstne pestrosti, smo ugotovili na vzorčnih ploskvah v Predalpski ekološki regiji (H' = 0,85), najmanjše pa v Alpski ekološki regiji (H' = 0,58). Lesna zaloga merskih dreves in grmov v celotni Sloveniji dosega 330,7 m3/ha ± 2,1 %, lesna zaloga podmerskih dreves in grmov (prsni premer do 10 cm) pa 9,7 m3/ha ± 5,9 %. V lesni zalogi merskih drevesnih in grmovnih vrst prevladujeta bukev (Fagus sylvatica) (31,9 %) in smreka (Picea abies) (28,2 %), med merskimi grmovnimi vrstami je največ navadne leske (Corylus avellana) (85,0 %). Na ploskvah NGI je bilo zabeleženih 10 različnih tujerodnih drevesnih vrst na 138 ploskvah, največkrat so bile popisane v Submediteranski in Predpanonski ekološki regiji. V lesni zalogi tujerodnih drevesnih vrst prevladuje robinija (Robinia pseudoacacia). V lesni zalogi podmerskega drevja z 32,4 % prevladuje bukev, več kot 10,0 % lesne zaloge prispevata še navadna smreka in mali jesen (Fraxinus ornus). V lesni zalogi popisanih podmerskih grmovnih vrst prevladuje leska z 78,3 %, več kot 2 % dosegajo še rumeni dren (Cornus mas), navadni srobot (Clematis vitalba) in črni bezeg (Sambucus nigra). Predstavljeni rezultati kažejo, da je kombinacija panelnega sistema, večjega števila vzorčnih ploskev (3027) in izboljšanega šifranta omogočila prvo celostno objektivno ovrednotenje pestrosti pojavljanja drevesnih in grmovnih vrst ter prisotnosti tujerodnih vrst v slovenskih gozdovih. Keywords: nacionalna gozdna inventura, Slovenija, vrstna pestrost, drevesne vrste, grmovne vrste, tujerodne vrste, lesna zaloga Published in DiRROS: 29.10.2024; Views: 891; Downloads: 1337
Full text (4,35 MB) |
8. High-resolution Pan-European forest structure maps : an integration of earth observation and national forest inventory dataJukka Miettinen, Patricia Adame, Radim Adolt, Iciar Alberdi, Oleg Antropov, Ólafur Arnarsson, Rasmus Astrup, Ambros Berger, Jón Bogason, Gherardo Chirici, Luka Krajnc, Mitja Skudnik, 2024, complete scientific database of research data Keywords: uneven-aged forest, lidar data, canopy height model, voxels, canopy height diversity Published in DiRROS: 13.08.2024; Views: 795; Downloads: 925
Full text (2,00 MB) This document has many files! More... |
9. Identifying even- and uneven-aged forest stands using low-resolution nationwide lidar dataAnže Martin Pintar, Mitja Skudnik, 2024, original scientific article Abstract: In uneven-aged forests, trees of different diameters, heights, and ages are located in a small area, which is due to the felling of individual trees or groups of trees, as well as small-scale natural disturbances. In this article, we present an objective method for classifying forest stands into even- and uneven-aged stands based on freely available low-resolution (with an average recording density of 5 points/m2) national lidar data. The canopy closure, dominant height, and canopy height diversity from the canopy height model and the voxels derived from lidar data were used to classify the forest stands. Both approaches for determining forest structural diversity (canopy height diversity—CHDCHM and CHDV) yielded similar results, namely two clusters of even- and uneven-aged stands, although the differences in vertical diversity between even- and uneven-aged stands were greater when using CHM. The first analysis, using CHM for the CHD assessment, estimated the uneven-aged forest area as 49.3%, whereas the second analysis using voxels estimated it as 34.3%. We concluded that in areas with low laser scanner density, CHM analysis is a more appropriate method for assessing forest stand height heterogeneity. The advantage of detecting uneven-aged structures with voxels is that we were able to detect shade-tolerant species of varying age classes beneath a dense canopy of mature, dominant trees. The CHDCHM values were estimated to be 1.83 and 1.86 for uneven-aged forests, whereas they were 1.57 and 1.58 for mature even-aged forests. The CHDV values were estimated as 1.50 and 1.62 for uneven-aged forests, while they were 1.33 and 1.48 for mature even-aged forests. The classification of stands based on lidar data was validated with data from measurements on permanent sample plots. Statistically significantly lower average values of the homogeneity index and higher values of the Shannon–Wiener index from field measurements confirm the success of the classification of stands based on lidar data as uneven-aged forests. Keywords: uneven-aged forest, lidar data, canopy height model, voxels, canopy height diversity Published in DiRROS: 13.08.2024; Views: 549; Downloads: 843
Full text (15,08 MB) This document has many files! More... |
10. Uporabnost nacionalnih podatkov laserskega skeniranja in cikličnega aerofotografiranja pri zaznavanju gozdnih vrzeliAnže Martin Pintar, Mitja Skudnik, 2024, original scientific article Abstract: Gozdna tla zastirajo drevesne krošnje in gozdna vrzel je vsaka večja ali manjša površina tal, ki je ne prekrivajo krošnje zgornjega sloja dreves. Velikost vrzeli vpliva na to, katera drevesna vrsta se bo pomladila, pa tudi na vertikalno in horizontalno strukturo gozda. Na Pohorju (Pahernikova gozdna posest, za katero so značilni gozdovi, v katerih se na majhnih površinah pojavljajo drevesa različnih premerov in starosti) smo analizirali možnosti samodejnega zaznavanja vrzeli na podlagi podatkov Laserskega skeniranja Slovenije (LSS) in Cikličnega aerofotografiranja Slovenije (CAS). Uporabili smo digitalna modela krošenj (DMK), pridobljena iz obeh virov podatkov. Skupna natančnost zaznavanja tudi najmanjših vrzeli (manjših od 50 m2 ) na podlagi podatkov LSS je znašala 94,4 %, na podlagi podatkov CAS pa 83,1 %. Na podlagi podatkov LSS je mogoče zaznati večje število in površino vrzeli, prav tako so vrzeli, pridobljene na podlagi podatkov LSS, bolj razčlenjene in podolgovate. Zaznavanje vrzeli s podatki CAS in LSS je medsebojno bolj primerljivo pri najmanjših površinah vrzeli 100 m2 , natančnost zaznave takšnih vrzeli je 85,4 oziroma 94,4 %. Rezultati kažejo, da je ob odsotnosti podatkov LSS uporaba podatkov CAS za določanje vrzeli smiselna na velikopovršinski ravni in pri zaznavanju vrzeli, večjih od 100 m2 . Keywords: raznomerni gozdovi, raznodobni gozdovi, digitalni model krošenj, gozdna vrzel, daljinsko zaznavanje, Lasersko skeniranje Slovenije, LSS, Ciklično aerofotografiranje Slovenije, CAS Published in DiRROS: 08.07.2024; Views: 699; Downloads: 375
Full text (2,77 MB) This document has many files! More... |