Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "author" (Miljeva Rener) .

1 - 10 / 34
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
2.
Mamografska tehnika - projekcije in kompresija
Kristijana Hertl, Miljeva Rener, 1999, review article

Abstract: Vsaka od različnih projekcij pri slikanju dojk doda svoj pomemben delež k prepoznavanju začetnega karcinoma dojke. Zelo pomembna je tudi pravilna in zadostna kompresija pri slikanju dojk. Nepravilno izvedena projekcija in kompresija lahko že ob prvem slikanju zavedeta radiologa k lažno negativnem izvidu, kar pa za ženo pomeni zakasnitev terapije in bistveno poslabša prognozo. Radiološki inženir in radiolog se morata zavedati, da z določeno projekcijo dobro prikažemo samo določene dele dojke. Pogoj za optimalen prikaztkiva dojke je prepoznavanje anatomskih odnosov med prsno steno, pektoralno mišico in žleznim tkivom.
Published in DiRROS: 08.12.2023; Views: 183; Downloads: 33
.pdf Full text (799,97 KB)

3.
Klinična presoja kakovosti mamogramov
Miljeva Rener, Kristijana Hertl, 1999, review article

Abstract: Kakovosten mamogram prikaže kar največ tkiva dojke, je primerno ekponiran, kontrasten, ni zabrisan, z nizkim šumom, brez artefaktov in je narejen s sprejemljivo dozo sevanja. Končni videz mamograma je skupek raznih dejavnikov,od katerih so najpomembnejši sodoben mamografski aparat z optimalnonaravnano fotocelico in s sodobnim priborom; posebna pozornost velja postopku razvijanja. Dobro usposobljeno, posebej za to delo izobraženo osebje mora vzdrževati visoko kakovost, to pa pripomore k čim manjšemu številu zgrešenih in zapoznelih diagnoz.
Published in DiRROS: 08.12.2023; Views: 134; Downloads: 39
.pdf Full text (674,07 KB)

4.
4. mednarodna mamografska šola
2004, proceedings of professional or unreviewed scientific conference contributions

Keywords: radiologija, dojka, mamografija
Published in DiRROS: 07.12.2023; Views: 105; Downloads: 42
.pdf Full text (13,14 MB)

5.
Slikanje dojke in kontrola kakovosti
2001, professional monograph

Keywords: radiologija, dojka, kontrola kakovosti, mamografija
Published in DiRROS: 07.12.2023; Views: 153; Downloads: 47
.pdf Full text (10,56 MB)

6.
Zagotavljanje kakovosti v slikovni diagnostiki dojke
1999, professional monograph

Keywords: diagnostika, ultrazvok, zborniki
Published in DiRROS: 07.12.2023; Views: 156; Downloads: 49
.pdf Full text (4,05 MB)

7.
Šola mamografske diagnostike
1998, professional monograph

Keywords: dojke, rak (medicina), patologija, diagnostika, rentgenska diagnostika, mamografija, zborniki
Published in DiRROS: 07.12.2023; Views: 160; Downloads: 47
.pdf Full text (7,11 MB)

8.
Intervencijski posegi v dojkah
Tomaž Vargazon, Miljeva Rener, Kristijana Hertl, 2004, published scientific conference contribution

Abstract: Izhodišča. Intervencijske posege v dojkah na Onkološkem inštitutu v Ljubljani opravljajo izključno radiologi. Tako je tudi v drugih ustanovah v svetu. Radiolog-mamolog je osrednja in ključna osebnost multidisciplinarne mamološke strokovne skupine, v kateri so še klinik, patolog, citolog in kirurg. Zaključki. Pri benignih lezijah je danes kirurški poseg odveč. Dokončno diagnozo lahko postavimo že s pravilno izbranim intervencijskim posegom ter sodelovanjem citologa ali patologa. Tudi pred načrtovano operacijo verjetnega malignoma je nujna verifikacija.
Published in DiRROS: 01.12.2023; Views: 133; Downloads: 45
.pdf Full text (338,01 KB)

9.
Diagnostični algoritem tipljivih lezij v dojkah
Tomaž Vargazon, Miljeva Rener, 2004, published professional conference contribution

Abstract: Izhodišča. Diagnastiko tipljivih sprememb v dojkah praviloma naredi klinik. Zadokončno diagnozo narave lezije in odločitev o načinu in absegu nadaljnjega zdravljenja je nujna pomoč radiologa. Radiolog bo napravil vso potrebno slikovno diagnostiko, pogosto je potrebna tudi tanko ali debeloigelna biopsijapod rentgenskim ali ultrazvočnim nadzorom. Pri diagnostiki tipljivih spremembah v dojkah si pomagamo z algoritmom diagnostične obravnave. Zaključki. Glavni razlog, da napravimo obojestransko mamografijo pri tipljivih, klinično sumljivih spremembah v dojkah, je iskanje manjših, netipnih lezij v sosednjih kvadrantih iste dojke in v drugi dojki. Po mamografskem ali UZ videzu razvrstimo lezije od benignih sprememb -1 do malignoma -5. Za odločitev o mogočem operativnem posegu, o kontrolah, sledenjuz UZ ali z rentgenom v določenih časovnih razmakih upoštevamo kliničnivtis, mamografski in /ali UZ videz ter izvid citologa ali patologa. Naloga klinika kirurga je, da vse izvide zbere, poveže in se odloči o terapiji.
Published in DiRROS: 01.12.2023; Views: 127; Downloads: 45
.pdf Full text (294,98 KB)

10.
Ultrazvočna klasifikacija lezij v dojki
Miljeva Rener, Tomaž Vargazon, 2004, published scientific conference contribution

Abstract: Izhodišča. S sodobnimi ultrazvočnimi napravami sta se senzitivnost in specifičnost ultrazvoka precej izboljšali. Z ultrazvokom skušamo ob upoštevanju omejitev metode opredeliti predvsem mamografsko in palpatorno najdene nepravilnosti - najprej s skrbnim iskanjem znakov za uvrstitev v klasifikacijo in naposled tudi z odvzemom materiala, za kar je ultrazvok kot "živa slika" idealen. Zaključki. S pomočjo ultrazvočne klasifikacije se lahko izognemo nepotrebnim biopsijam in najdemo malignome, ki mamografsko niso vidni. Ultrazvočna preiskava ni primerna za presejanje; za iskanje in opredelitev mikrokalcinacij je metoda izbora še vedno mamografija. Poenotenje izrazov in standardizacija izvidov so predpogoj za kakovostno delo. Ce delamo več različnih preiskav - UZ, mamografijo in/ali MRI - naj bo zadnji izvid s priporočilom za nadaljnji postopek sinteza vseh metod in naj temelji na najbolj sumljivih in najbolj specifičnih znakih.
Published in DiRROS: 01.12.2023; Views: 143; Downloads: 43
.pdf Full text (1,18 MB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top