Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: V svetu in v Sloveniji uporabljamo za hrano predvsem dve vrsti ajde, navadno ajdo (Fagopyrum esculentum) in tatarsko ajdo (Fagopyrum tataricum). Zanimanje za ajdo se je povečalo zaradi njene prehranske vrednosti. Za razliko od žit, pri katerih primanjkuje lizina, so beljakovine ajde zelo kakovostne, s primerno aminokislinsko sestavo glede na potrebe ljudi. Poleg kakovostnih beljakovin je pomembna vsebnost flavonoidov (rutina in kvercetina), vsebnost mineralnih elementov, prehranskih vlaknin, pa tudi zmožnost uspevanja v mejnih območjih kmetijske pridelave. Eden od razlogov za priljubljenost pridelovanja ajde je odpornost ajde proti patogenom in boleznim ter uspešno tekmovanje z rastjo plevelov. Torej je ajda primerna za ekološko pridelovanje. Ajdovo zrnje nima glutena, zato je varno za ljudi s celiakijo, ki lahko uživajo le brezglutensko hrano. Uporaba zrnja in moke tatarske ajde v prehrani se v novejšem času povečuje zaradi visoke vsebnosti rutina v primerjavi z navadno ajdo. Tatarsko ajdo so vsaj 200 let že pridelovali v Sloveniji, se je pa pridelovanje prenehalo v drugi polovici 20. stoletja. V nekaterih predelih Bosne in Hercegovine ter v mejnem območju Islek (severni Luksemburg, Westeifel v Nemčiji in obmejno območje Belgije) so bila še nedavno edina območja v Evropi s pridelavo tatarske ajde za prehrano ljudi. V zadnjih desetih letih se pridelovanje tatarske ajde vrača tudi v Slovenijo. Ajda je pomembna rastlina v prehrani in pri prehranskih navadah v Sloveniji in prav tako v drugih državah srednje Evrope in Azije. V članku je podan pregled podatkov v znanstvenih objavah, ki so pomembna izhodišča za raziskave vsebnosti flavonoidov, taninov in beljakovin v zrnju navadne in tatarske ajde.
Ključne besede: ajda, proteini, flavonoidi, zdravje, vrednotenje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 207; Prenosov: 112
Celotno besedilo (2,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Uvod: Merjenje zadovoljstva pacientov z zdravstvenimi storitvami je pomemben kazalec razvoja vsakega zdravstvenega sistema. Zadovoljstvo pacientov je pomemben in pogosto uporabljen indikator za merjenje kakovosti zdravstvene oskrbe. Prispevek se osredotoča na ugotavljanje zadovoljstva državljanov Republike Slovenije s trenutnim zdravstvenim sistemom.Metode: Uporabljena je bila deskriptivna neeksperimentalna vzorčna metoda. Merski instrument je bil strukturiran vprašalnik. Uporabljena je bila metoda snežene kepe. Na spletni vprašalnik je skupno odgovorilo 693 oseb, 488 oseb je vprašalnik v celoti izpolnilo. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko, korelacijsko analizo, faktorsko analizo in linearno regresijsko analizo. Rezultati: Sodelujoči v raziskavi v največji meri cenijo prijazen in spoštljiv odnos zdravstvenih delavcev ter njihovo razpoložljivost za hitro pomoč. Negativno ocenjujejo čakanje na obravnavo v čakalnici, telefonsko nedosegljivost, nezanimanje za osebne razmere pacienta in kratek čas obravnave pri zdravniku. Med najpomembnejše spremenljivke, ki vplivajo na zadovoljstvo pacientov, lahko uvrstimo: čakanje v čakalnici na pregled, dovolj časa, ki ga zdravnik nameni pacientu, zanimanje za osebne razmere, zaupanje v strokovne odločitve zdravstvenega osebja, vključevanje v odločanje o zdravljenju in občutek popolnega zaupanja.Diskusija in zaključek: Zdravstveni delavci lahko v zdravstvenem sistemu pomembno vplivajo na zadovoljstvo pacientov. Usmerjenost v kakovostno obravnavo in spoštljivo komunikacijo povečuje zaupanje pacientov v zdravstveni sistem in zaupanje v strokovne odločitve zdravstvenega osebja, kar pa lahko ključno vpliva na uspešnost zdravstvene obravnave posameznika.
Ključne besede: zaupanje, zdravje, zadovoljstvo uporabnikov, zdravstveni sistem, zdravstveni delavci, javno zdravje, odnos, komunikacija
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 187; Prenosov: 117
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Uvod: Duševno zdravje je pri mladostnikih lahko okrnjeno zaradi samopoškodovalnega vedenja v različnih oblikah. Namen raziskave je bil identificirati specifične vloge medicinske sestre z naprednimi znanji pri zdravstveni obravnavi mladostnikov s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena. Metode: Uporabljeni sta bili metoda pregleda literature in metoda tematske analize izbranih virov z oblikovanjem kod, kategorij ter tematskih področij. Po elektronskih podatkovnih bazah CINAHL, MEDLINE in ERIC je iskanje potekalo s pomočjo ključnih besed "samopoškodovanje", "adolescenca" in "napredna zdravstvena nega" v angleškem prevodu. Glavna vključitvena kriterija sta bila osredotočanje na intervencije zdravstvene nege pri samopoškodovalnem vedenju ter obdobje adolescence. Tematska analiza je potekala na način odprtega kodiranja, kjer so enoto kodiranja predstavljale ključne ugotovitve izbranih virov. Rezultati: Predlagane vloge medicinske sestre z naprednimi znanji pri zdravstveni obravnavi mladostnika s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena so: specializirana klinična ocenjevalka, izvajalka presejalnih programov, promotorka duševnega zdravja, začetnica specializirane obravnave, izvajalka specifičnih intervencij, preprečevanje samopoškodovalnega vedenja, sodelovanje v interdisciplinarnem timu ter izvajanje izobraževanj. Diskusija in zaključek: Treba bo razviti klinično pot obravnave mladostnika s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena in intervencije zdravstvene nege, podprte z dokazi. Prav medicinske sestre so pri tem v edinstvenem položaju, saj jih mladostniki pogosto izberejo raje kot ostale strokovnjake, kar predstavlja izreden potencial za razvoj vloge medicinske sestre z naprednimi znanji na področju duševnega zdravja mladostnikov.
Ključne besede: visoko tvegana vedenja, adolescenca, napredna zdravstvena nega, duševno zdravje, presejanje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 210; Prenosov: 105
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Uvod: Dosedanje raziskave kažejo, da je tvegano ali škodljivo uživanje alkohola med starostniki prisotno v obsegu med 5 % in 23 % te populacije. Z raziskavo smo želeli preučiti pojavnost uživanja alkohola v starosti v povezavi z demografskimi dejavniki, socialno vključenostjo in samooceno zdravja. Metode: Uporabljen je bil standardizirani vprašalnik Short Michigan Alcoholism Screening Test - Geriatric version (SMAST-G). Nenaključno so bili vključeni starostniki nad 65 let, živeči v domačem okolju, ki so razumeli besedilo. Podatke smo obdelali z opisno statistiko in testom hi-kvadrat. Rezultati: Ugotovili smo, da je med starostniki 30,0 % takšnih, ki imajo možne težave z alkoholom. Statistična značilnost večjega uživanja alkohola se je pokazala pri nižji izobrazbi (x2 = 12,255, p = 0,007) ter pri moškem spolu (x2 = 14,641, p < 0,001). Ugotovili smo statistično povezanost uživanja alkohola s samooceno zdravja (x2 = 12,085, p = 0,017) ter s posameznimi spremenljivkami socialne vključenosti, in sicer z oceno socialnih odnosov (x2 = 14,124, p < 0,001) in z (ne)obstojem osebnih ciljev za prihodnost (x2 = 12,156, p = 0,016). Diskusija in zaključek: Uživanje alkohola se pri starostnikih povezuje s slabšo kakovostjo socialnih odnosov in nižjo samooceno zdravja. Raziskava kaže na potrebo po zvišanju znanja starostnikov o vplivih uživanja alkohola na zdravje, na potrebo po njihovi integraciji v socialno okolje ter po nadaljnjem raziskovanju problema uživanja alkohola v starosti.
Ključne besede: alkohol, presejanje, starost, zdravje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 150; Prenosov: 81
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Uvod: Starostno obdobje spremljajo številne spremembe, ki povečajo starostnikovo ranljivost in hkrati oblikujejo značilne simptome depresije ter vplivajo na kakovost življenja. Namen raziskave je ugotoviti razlike v kakovosti življenja, vključevanju v družabne aktivnosti in samooceni zdravja starostnikov z depresijo in starostnikov brez depresije. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Vključenih je bilo 138 oseb, od tega 69 oseb z depresivno motnjo in 69 oseb brez depresivne motnje. Podatki so bili pridobljeni z osebnim anketiranjem starostnikov, ki so bili stanovalci izbranih domov za starejše občane v Pomurju. Uporabljen je bil vprašalnik EuroQol-5D (Euro Quality of life - 5 Dimension), zanesljivost je bila dobra (r = 0,86). Raziskava je potekala oktobra 2013. Pridobljeni podatki so bili obdelani v statističnem programu IBM SPSS Statistics ver. 19.0. Za testiranje hipotez je bil uporabljen test hi-kvadrat. Rezultati: Rezultati pokažejo, da je kakovost življenja depresivnih anketirancev značilno slabša (p < 0,001) kot kakovost življenja anketirancev brez depresije. Anketiranci z depresijo se značilno manj (p < 0,005) vključujejo v družabne aktivnosti. Prav tako je samoocena zdravja anketirancev z depresijo, prikazana z vizualno analogno lestvico, značilno slabša (p < 0,001). Diskusija in zaključek: Depresija povzroča hudo poslabšanje kakovosti življenja obolelih oseb. Starostniki z depresijo, ki bivajo v domskem varstvu, pogosteje opuščajo aktivnosti, za katere bi bili še zmožni, in se manj vključujejo v družabne aktivnosti. Več pozornosti je potrebno nameniti za ohranjanje obstoječih sposobnosti starostnikov in tako ohraniti posameznikov občutek lastne učinkovitosti in zadovoljstva.
Ključne besede: duševno zdravje, zdravje, samoocena, socialna vključenost, starostniki, kvaliteta življenja
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 224; Prenosov: 103
Povezava na datoteko