1. Pestrost in pojavljanje domačih in tujerodnih drevesnih in grmovnih vrst na ploskvah nacionalne gozdne inventure v SlovenijiAnže Martin Pintar, Andreja Ferreira, Luka Krajnc, Gal Kušar, Mitja Skudnik, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V Sloveniji spremljamo stanje in razvoj gozdov na nacionalni ravni z Nacionalno gozdno inventuro (NGI). V prispevku smo analizirali pestrost pojavljanja drevesnih in grmovnih vrst ter preverili pojavljanje tujerodnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih. Glede na literaturo v Sloveniji uspeva 71 avtohtonih drevesnih vrst, od katerih jih je bilo 60 zaznanih med merskimi drevesi na mreži ploskev NGI gostote 2 x 2 km. Največje povprečno število merskih dreves in grmov, kot tudi Shannon-Wienerjev indeks vrstne pestrosti, smo ugotovili na vzorčnih ploskvah v Predalpski ekološki regiji (H' = 0,85), najmanjše pa v Alpski ekološki regiji (H' = 0,58). Lesna zaloga merskih dreves in grmov v celotni Sloveniji dosega 330,7 m3/ha ± 2,1 %, lesna zaloga podmerskih dreves in grmov (prsni premer do 10 cm) pa 9,7 m3/ha ± 5,9 %. V lesni zalogi merskih drevesnih in grmovnih vrst prevladujeta bukev (Fagus sylvatica) (31,9 %) in smreka (Picea abies) (28,2 %), med merskimi grmovnimi vrstami je največ navadne leske (Corylus avellana) (85,0 %). Na ploskvah NGI je bilo zabeleženih 10 različnih tujerodnih drevesnih vrst na 138 ploskvah, največkrat so bile popisane v Submediteranski in Predpanonski ekološki regiji. V lesni zalogi tujerodnih drevesnih vrst prevladuje robinija (Robinia pseudoacacia). V lesni zalogi podmerskega drevja z 32,4 % prevladuje bukev, več kot 10,0 % lesne zaloge prispevata še navadna smreka in mali jesen (Fraxinus ornus). V lesni zalogi popisanih podmerskih grmovnih vrst prevladuje leska z 78,3 %, več kot 2 % dosegajo še rumeni dren (Cornus mas), navadni srobot (Clematis vitalba) in črni bezeg (Sambucus nigra). Predstavljeni rezultati kažejo, da je kombinacija panelnega sistema, večjega števila vzorčnih ploskev (3027) in izboljšanega šifranta omogočila prvo celostno objektivno ovrednotenje pestrosti pojavljanja drevesnih in grmovnih vrst ter prisotnosti tujerodnih vrst v slovenskih gozdovih.
Ključne besede: nacionalna gozdna inventura, Slovenija, vrstna pestrost, drevesne vrste, grmovne vrste, tujerodne vrste, lesna zaloga
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2024; Ogledov: 196; Prenosov: 59
 Celotno besedilo (4,35 MB) |
2. Vzpostavitev in izvajanje monitoringa populacij invazivne tujerodne vrste signalni rak (Pacifastacus leniusculus) v letu 2021 : končno poročiloMarijan Govedič, Ali Šalamun, Nika Kogovšek, Al Vrezec, Matjaž Bedjanič, Stiven Kocijančič, Andrej Kapla, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V Sloveniji so bile doslej registrirane štiri vrste potočnih rakov vezane na Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Tri vrste, močvirski škarjar (Procambarus clarkii), trnavec (Orconectes limosus) in marmornati škarjar (Procambarus fallax f. virginalis), so bile zaznane v zadnjih štirih letih (Govedič 2017), signalni rak (Pacifastacus leniusculus) pa je prišel iz sosednje Avstrije kmalu po letu 2000. Za te vrste na območju Evropske unije od avgusta 2016 veljajo najstrožji ukrepi: prepoved trgovanja, izmenjave, gojenja in izpuščanja v okolje. Poleg omenjenih sta od tujerodnih vrst potočnih rakov v Sloveniji prisotna še rdečeškarjevec (Cherax quadricarinatus) s sicer omejeno razširjenostjo in kot tropska vrsta z nizkim potencialom širjenja (Jaklič & Vrezec 2011) ter ozkoškarjevec (Astacus leptodactylus) (Govedič & Miličič 2018). Od vseh tujerodnih vrst potočnih rakov v Sloveniji ima po doslej zbranih podatkih zaenkrat le signalni rak dejansko invazijsko populacijo.
Ključne besede: signalni rak, Pacifastacus leniusculus, monitoring, tujerodne vrste, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 257; Prenosov: 125
Celotno besedilo (6,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Ohranjanje biotske raznovrstnosti : študijska gradiva pri predmetu Ohranjanje biotske raznovrstnosti (5 vsebinskih sklopov)Lado Kutnar, 2024, drugo učno gradivo Ključne besede: biotska raznovrstnost, ohranitvena biologija, izumiranje vrst, ravni biotske raznovrstnosti, genetska pestrost, vrstna pestrost, ekosistemska in krajinska pestrost, dejavniki ogrožanja, onesnaženje okolja, invazivne tujerodne vrste, podnebne spremembe, degradacija habitatov, fragmentacija habitatov, mehanizmi ohranjanja biotske raznovrstnosti, rdeči seznam vrst, zavarovane vrste, Natura 2000, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 03.04.2024; Ogledov: 563; Prenosov: 0 |
4. Zakonodaja in pravni okviri gojenja tujerodnih drevesnih vrst v gozdovih SlovenijePia Caroline Adamič, Robert Brus, Kristjan Jarni, 2022, pregledni znanstveni članek Povzetek: Namen raziskave je bil pregled zakonodaje in pravnih okvirjev gojenja tujerodnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih. Na ravni Evropske unije je za uvedbo, uporabo in gospodarjenje s tujerodnimi drevesi pomembnih več pravnih instrumentov, npr. Direktiva Sveta o trženju gozdnega reprodukcijskega materiala, Habitatna direktiva, Uredba o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. V slovenski zakonodaji področje njihovega vnosa in potencialnega vpliva ureja predvsem Zakon o ohranjanju narave, pomembni pa so še Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Zakon o gozdovih, Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu, Pravilnik o določitvi provenienčnih območij, Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. Iz pravnih aktov izhaja, da za opravljanje gozdarske dejavnosti gojenje tujerodnih dreves v Sloveniji ni prepovedano, doselitev tujerodnih vrst je načeloma dovoljena, za vnos novih tujerodnih vrst pa je potreben ustrezen postopek, ki vključuje presojo vplivov na okolje, odobri pa ga pristojni minister. Slovenska zakonodaja tako ponuja možnosti za gojenje določenih tujerodnih drevesnih vrst, ki bi lahko bile zaradi boljše odpornosti proti biotskim in abiotskim dejavnikom ključne pri prilagajanju gozdov na podnebne spremembe, hkrati pa so zaradi hitre rasti in kakovostnega lesa gospodarsko zanimive.
Ključne besede: tujerodne drevesne vrste, zakonodaja, gozdni nasadi, gojenja tujerodnih vrst
Objavljeno v DiRROS: 28.10.2022; Ogledov: 2035; Prenosov: 847
Celotno besedilo (1,88 MB) |
5. Gospodarjenje s tujerodnimi drevesnimi vrstami v urbanem prostoru alpskega prostoraAjša Alagić, Aleksander Marinšek, Ana Dolenc, Andrey Krasovskiy, Anica Simčič, Anja M. Bindewald, Anja Müller-Meißner, Bénédicte Baxerres, Claudia Cocozza, Debojyoti Chakraborty, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Simon Zidar, Tina Trampuš, Živa Bobič Červek, 2022, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: tujerodne drevesne vrste, Alpe, invazivne drevesne vrste, gospodarjenje z gozdovi, podnebne spremembe, urbani prostor
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2022; Ogledov: 1707; Prenosov: 466
Celotno besedilo (4,27 MB) |
6. Gospodarjenje s tujerodnimi drevesnimi vrstami v gozdovih alpskega prostoraSonia Abluton, Ajša Alagić, Bénédicte Baxerres, Frédéric Berger, Anja M. Bindewald, Sylvain Bouquet, Martin Braun, Giuseppe Brundu, Patricia Detry, Freya-Isabel Georges, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Anica Simčič, Simon Zidar, 2022, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: tujerodne drevesne vrste, Alpe, invazivne drevesne vrste, gospodarjenje z gozdovi, podnebne spremembe
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2022; Ogledov: 1706; Prenosov: 361
Celotno besedilo (3,25 MB) |
7. Priročnik za prepoznavanje tujerodnih drevesnih vrst v alpskem prostoruAjša Alagić, Bénédicte Baxerres, Frédéric Berger, Anja M. Bindewald, Sylvain Bouquet, Giuseppe Brundu, Debojyoti Chakraborty, Patricia Detry, Freya-Isabel Georges, Quentin Guillory, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Katharina Lapin, Aleksander Marinšek, Eric Mermin, Anja Müller-Meißner, Janine Oettel, Anica Simčič, Simon Zidar, 2022, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: tujerodne drevesne vrste, Alpe, invazivne drevesne vrste
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2022; Ogledov: 1893; Prenosov: 647
Celotno besedilo (19,49 MB) |
8. Tveganja, koristi in upravljanje s tujerodnimi drevesnimi vrstami v alpskem prostoru : rezultati spletne anketeAnica Simčič, Ajša Alagić, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Simon Zidar, Aleksander Marinšek, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek predstavlja mnenja in poznavanje tujerodnih drevesnih vrst (TDV) deležnikov, ki pri svojem delu prihajajo v stik s TDV v gozdnih, urbanih in periurbanih območjih v Sloveniji. Mnenja smo pridobili s spletno anketo v letu 2020, ki je bila v okviru projekta ALPTREES del raziskave v vsaki od petih partnerskih držav (Slovenija, Avstrija, Nemčija, Italija in Francija) alpskega prostora. Analizirali smo odgovore slovenskih deležnikov in tako pridobili informacije o poznavanju, dojemanju in odnosu deležnikov do TDV. S spletnim anketiranjem smo dobili odgovore na vprašanja 120 posameznikov. Z analizo odgovorov smo ugotovili, da večina anketirancev prepoznava TDV in invazivne tujerodne drevesne vrste (ITDV) v Sloveniji. Na splošno anketiranci menijo, da TDV prinašajo tveganje v alpski prostor. Anketiranci so kot najbolj razširjene TDV ocenili robinijo (Robinia pseudoacacia), veliki pajesen (Ailanthus altissima), pavlovnijo (Paulownia tomentosa), navadno ameriško duglazijo (Pseudotsuga menziesii), rdeči hrast (Quercus rubra) in zeleni bor (Pinus strobus). Med najbolj invazivne TDV uvrščajo robinijo, veliki pajesen, pavlovnijo, octovec (Rhus typhina) in ameriški javor oz. negundovec (Acer negundo). Slaba polovica anketirancev je izrazila srednje veliko zaskrbljenost glede vpliva ITDV, kar četrtina vprašanih pa je zaradi TDV zelo zaskrbljena.
Ključne besede: tujerodne drevesne vrste, invazivne tujerodne drevesne vrste, alpski prostor, upravljanje, tveganje
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2022; Ogledov: 1362; Prenosov: 464
Celotno besedilo (431,99 KB) |
9. Az erdőgazdálkodás perspektívái védett ártéri erdőkben2021, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: poplavni gozdovi, gospodarjenje z gozdovi, trajnostno gozdarstvo, ogroženost, gozdni ekosistemi, habitatni tipi, obnova, genski viri, reprodukcijski material, biološka raznovrstnost, divjad, tujerodne vrste, rastlinske bolezni, rastlinski škodljivci, drevesne vrste
Objavljeno v DiRROS: 03.01.2022; Ogledov: 2231; Prenosov: 879
Celotno besedilo (79,72 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Učinki usposabljanj za sistem za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje (ZOHO) na tujerodne vrste v slovenskih gozdovihBoris Rantaša, Andreja Gregorič, Lidija Turk, Marija Kolšek, Maarten De Groot, Andrej Verlič, Simon Zidar, Andreja Kavčič, Nikica Ogris, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Barbara Piškur, Dušan Jurc, Janez Kermavnar, Špela Jagodic, Jana Kus Veenvliet, Judita Malovrh, 2021, strokovni članek Povzetek: Prepoznavanje invazivnih tujerodnih vrst (ITV) na terenu in hiter odziv na nove najdbe ITV v gozdovih sta med ključnimi izzivi gozdarske stroke. Z namenom krepitve zmogljivosti za zgodnje zaznavanje tujerodnih vrst v gozdovih je bilo v okviru projekta Osveščanje, usposabljanje in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu (LIFE ARTEMIS), ki je potekal v letih 2016-2020, 33 izobraževanj po Sloveniji in eno v tujini. Skupno se je izobraževanj udeležilo 1.059 udeležencev. Izobraževanja so bila izvedena za izvajalce usposabljanj, strokovnjake, lastnike gozdov, prostovoljce in zaposlene v podjetjih, povezanih z gozdom. Izobraževalni cilji usposabljanj so bili doseženi. Analiza samoocenjevalnih vprašalnikov udeležencev izobraževanj je pokazala, da so bili pred usposabljanjem malo do srednje usposobljeni, po usposabljanju pa srednje do dobro. Pred usposabljanjem je manj kot polovica anketirancev vedela, kako se odzvati, ko opazijo ITV v gozdu. Po usposabljanju pa je to vedelo več kot 90 % anketiranih. Po usposabljanju za prenos sistema za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje (ZOHO) v druge evropske države je več kot 80 % anketiranih odgovorilo, da so se naučili nekaj novega o ITV, 79 % anketiranih pa si želi tudi v prihodnje sodelovati v sistemu ZOHO. Udeleženci si v prihodnje želijo predvsem dodatnih znanj na področju prepoznavanja ITV ter več terenskih izobraževanj. V prispevku predstavljamo rezultate spremljanja uspešnosti usposabljanj in razpravo o morebitni potrebi po dodatnih usposabljanjih na področju obveščanja in hitrega odzivanja za tujerodne vrste v gozdnem prostoru.
Ključne besede: izobraževanje, invazivke, invazivne tujerodne vrste, sistem za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje, anketiranje ciljnih skupin, gozdovi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2021; Ogledov: 1687; Prenosov: 483
Celotno besedilo (582,71 KB) |
