1. Dejavniki, ki vplivajo na dobro počutje medicinskih sester v enotah intenzivne terapije : sistematični pregled literatureAndrej Černi, 2026, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Dobro počutje medicinskih sester v enotah intenzivne terapije je ključno za zagotavljanje kakovostne zdravstvene oskrbe in dolgoročno vzdržnost kadra. Zaradi visoke delovne obremenitve, moralne stiske in čustvenih izzivov so sestre izpostavljene povečanemu tveganju za izgorelost. Namen raziskave je bil analizirati dejavnike, ki vplivajo na njihovo dobro počutje.Metode: Izveden je bil sistematični pregled literature po smernicah PRISMA. Iskanje je potekalo v bazah PubMed, CINAHL in ScienceDirect za obdobje 2015–2025. Vključene so bile kvalitativne, kvantitativne in raziskave mešanih metod, ki obravnavajo dobro počutje medicinskih sester v enotah intenzivne terapije. Analizirane raziskave so bile obdelane skladno z načinom tematske analize po Braun in Clarke. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih sedem raziskav. Identificirani so bili trije ključni dejavniki: (1) organizacijska podpora (npr. delovna obremenitev, izmensko delo, kultura vodenja), (2) psihološka odpornost (npr. stres, izgorelost, timska podpora) in (3) duhovna odpornost (npr. občutek smisla, notranja stabilnost, reflektivna praksa). Interakcija teh dejavnikov pomembno vpliva na poklicno vzdržljivost in zadovoljstvo pri delu.Diskusija in zaključek: Dobro počutje medicinskih sester v enotah intenzivne terapije zahteva celosten pristop, ki presega zgolj preprečevanje izgorelosti. Priporočamo razvoj integriranih strategij, ki vključujejo psihološko in duhovno podporo, optimizacijo delovnega okolja ter trajnostne organizacijske ukrepe. Ugotovitve nudijo podlago za nadaljnje raziskave in oblikovanje praks, osrediščenih na krepitev psihološke odpornosti zaposlenih.
Ključne besede: psihološka odpornost, izgorelost, stres na delovnem mestu, duhovno dobro počutje, intenzivna terapija
Objavljeno v DiRROS: 07.06.2026; Ogledov: 204; Prenosov: 1483
 Celotno besedilo (163,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Slaba vest in izgorelost medicinskih sester v enotah intenzivne nege in terapijeSaša Šajn Lekše, Rok Drnovšek, Alenka Žibert, Marija Milavec Kapun, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Vest je večdimenzionalni koncept, zaradi katerega se medicinska sestra more zavedati manj kakovostne oskrbe bolnika in lastnih omejitev. Delovanje v nasprotju z lastno vestjo lahko vodi v izgorelost. Namen raziskave je bil prikazati povezanost bremena vesti in izgorelosti med zaposlenimi v intenzivni zdravstveni negi. Metode: Izvedena je bila presečna raziskava na priložnostnem vzorcu 46 medicinskih sester. Uporabljen je bil vprašalnik Stress of Conscience (slovensko "Slaba vest"). Vprašalnik je pokazal visoko notranjo skladnost (Cronbach [alfa] = 0,875). Podatki so bili zbrani v decembru 2017 in obdelani s programsko opremo IBM SPSS Statistics 23. Analizirani so bili z opisno in bivariatno statistiko. Uporabljeni so bili Fisherjev natančni test, T-test dveh neodvisnih vzorcev oziroma Mann-Whitneyev U-test ter enosmerna ANOVA. Rezultati: Starost in spol statistično značilno vplivata na breme vesti (p = 0,048 za starost oziroma p = 0,005 za spol). Statistično značilnih vplivov spola, starosti, trajanja zaposlitve ali izobrazbe na prisotnost števila simptomov izgorelosti raziskava ni pokazala. Z izgorelostjo je najbolj povezan (r = 0,503, p < 0,001) vpliv delovnega okolja na zasebno življenje. Diskusija in zaključek: Slaba vest je prisotna med medicinskimi sestrami v enotah intenzivne nege in terapije. Medicinskim sestram povzročajo slabo vest številni dejavniki. Raziskava je pokazala, da večje breme vesti povečuje število simptomov izgorelosti. Nadaljnje raziskovalno delo je smiselno usmeriti v zmanjševanje bremena vesti in izgorelosti.
Ključne besede: stres na delovnem mestu, izgorevanje na delovnem mestu, intenzivna zdravstvena nega, duševno zdravje, zdravstvena nega
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 490; Prenosov: 294
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. “I somehow survived... but I will never do it again” : teachers’ perspectives on past and future educational disruptions in SloveniaUrška Štremfel, Manja Veldin, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Five years after the COVID-19 pandemic, namely, the biggest disruption to education in the last century, this article provides insights into the consequences it holds for teachers’ well-being, their (non)preparedness for and support needed in any such future disruptions in Slovenia. By utilising the Job Demands–Resources Model, insights are provided concerning job demands (stress) and job resources (support) on different levels (individual, micro, meso, macro, chrono) of Bronfenbrenner’s ecological systems theory. The importance of complementing large-scale, representative, quantitative data (from the Responses to Educational Disruption Survey (REDS)) with qualitative data obtained from two focus groups comprising eight teachers in total is demonstrated to gain a comprehensive understanding of teachers’ well-being during educational disruptions. This study confirms that the intertwining of different levels in Bronfenbrenner’s socio-ecological system explains job demands (sources of stress) and job resources (support for teacher well-being) during the COVID-19 pandemic. The majority of stressors at the time of the pandemic were identified on the micro level, whereas sources of support were primarily located on the individual and meso (school) levels. For any future educational disruptions, however, the most significant sources of support for teachers’ well-being are expected on the macro level (system and society).
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, učitelji, stres, stres na delovnem mestu, dobro počutje, motnje, delo, podpora, pandemije, covid-19, motnje v izobreževanju, Slovenija, education, teachers, work-related stress, stress, occupational well-being, disruption, support, pandemija, covid-19, Slovenia
Objavljeno v DiRROS: 29.12.2025; Ogledov: 908; Prenosov: 391
Celotno besedilo (640,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
