1. Biorafinerijski potencial manjvrednega lesa rdečega bora (Pinus sylvestris L.) in robinije (Robinia pseudoacacia L.) za pridobivanje naravnih bioaktivnih učinkovin za zaščito lesaViljem Vek, Ida Poljanšek, Urša Osolnik, Peter Hrovatič, Angela Balzano, Miha Humar, Primož Oven, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: S prispevkom želimo predstaviti glavne rezultate in povzetek znanstvenih dognanj, do katerih smo prišli z dvema nacionalnima podoktorskima projektoma ob podpori takratnega Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije (MIZŠ) ter Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Analizirali smo biorafinerijski potencial manjvrednega lesa rdečega bora (Pinus sylvestris L.) in robinije (Robinia pseudoacacia L.) za ekstrakcijo naravnih bioaktivnih spojin. Les grč in jedrovine smo uporabili kot biomaso za ekstrakcijo polifenolnih ekstraktivov, ki smo jih nato uporabili v naravno osnovanih pripravkih za zaščito lesa. Rezultati so pokazali, da hidrofilni ekstraktivi grč bora in jedrovine robinije zavirajo glivni razkroj lesa in imajo velik potencial kot biocidne komponente in antioksidanti v naravno osnovanih zaščitnih pripravkih. Nadaljnje raziskave antioksidativnih in protiglivnih lastnosti ekstraktivov lesa in skorje so v teku.
Ključne besede: robinija, rdeči bor, grče, les, manjvredna drevesna biomasa, ekstrakcija, polifenoli, naravni fungicidi in antioksidanti, biorafinerija, krožno biogospodarstvo
Objavljeno v DiRROS: 04.07.2025; Ogledov: 982; Prenosov: 523
 Celotno besedilo (8,29 MB) |
2. Izbor drevesnih vrst z največjim neizkoriščenim potencialom uporabnosti lesa v luči podnebnega segrevanja in prihodnjih sprememb vrstne sestave slovenskih gozdov : Projekt REWINNUSE: Izroček št. 1.2.1Luka Krajnc, Polona Hafner, Jožica Gričar, 2022, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: kakovost lesa, perspektivne drevesne vrste, Quercus cerris, cer, Robinia pseudoacacia, navadna robinija, Populus sp., topol, Pinus nigra, črni bor, Pseudotsuga menziesii, navadna ameriška duglazija, Castanea sativa, pravi kostanj
Objavljeno v DiRROS: 27.03.2023; Ogledov: 1767; Prenosov: 539
Celotno besedilo (348,31 KB) |
3. Robinija (Robinia pseudoacacia L.) v Beli krajini: razširjenost, priraščanje, pomlajevanje in upravljanjeBlaž Bahor, Matija Klopčič, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskovali smo razširjenost, priraščanje in pomlajevanje robinije v Beli krajini. Uporabili smo podatke Zavoda za gozdove Slovenije, del podatkov o pomlajevanju smo dodatno posneli. S podatki o gozdnih sestojih smo izračunali delež robinije v lesni zalogi in izdelali karto razširjenosti robinije ter karto površin, pomlajenih z robinijo. Debelinski in volumenski prirastek robinij smo izračunali s pomočjo podatkov s stalnih vzorčnih ploskev ter ju primerjali s prirastki drugih drevesnih vrst. S terensko pridobljenimi podatki smo analizirali pomladek na naključno izbranih stalnih vzorčnih ploskvah. Ugotovili smo, da se robinija pojavlja na 6,6 % gozdne površine, obilneje ob gozdnih robovih zunaj strnjenih gozdnih kompleksov. Lesna zaloga robinije sestavlja 3,5 % celotne lesne zaloge gozdov. Debelinski in volumenski prirastek robinije je višji od prirastka večine drevesnih vrst, s katerimi se najpogosteje pojavlja v sestojih. V prihodnosti je pričakovati nadaljnje širjenje robinije, zato jo je treba ustrezno upoštevati pri gospodarjenju z gozdovi.
Ključne besede: robinija, razširjenost, priraščanje, pomlajevanje, Bela krajina
Objavljeno v DiRROS: 29.11.2019; Ogledov: 8566; Prenosov: 3075
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Vsebnost ekstraktivov v skorji in lesu robinije (Robinia pseudoacacia l.)Viljem Vek, Blaž Vivod, Ida Poljanšek, Primož Oven, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskali smo vsebnost in sestavo ekstraktivov v lesnih tkivih in skorji robinije (Robinia pseudoacacia L.). Vzorce njenega lesa in skorje smo ekstrahirali v aparatu Soxhlet z acetonom. Acetonske ekstrakte smo preiskali gravimetrično in s tem izmerili vsebnost skupnih hidrofilnih ekstraktivov. Z UV-Vis spektrofotometrom smo kolorimetrično izmerili vsebnost skupnih fenolov. Ekstrakte lesa in skorje robinije smo nato detajlno preiskali s sistemom za tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). S to tehniko smo v ekstraktih identificirali in kvantitativno ovrednotili dihidrorobinetin. Največje vsebnosti skupnih hidrofilnih ekstraktivov, skupnih fenolov in dihidrorobinetina smo izmerili v vzorcih jedrovine. Značilno manj ekstraktivov je bilo v vzorcih beljave in skorje. Aksialne variabilnosti v vsebnosti topnih komponent za les in skorjo robinije nismo dognali. Ugotovili smo, da je jedrovina robinije bogat vir fenolnih ekstraktivov.
Ključne besede: robinija, ekstraktivi, HPLC, dragocene spojine, biorafinarije
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2019; Ogledov: 6373; Prenosov: 4237
Celotno besedilo (1,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
