1. Značilnosti zgradbe lesa sadik bora (Pinus sylvestris) in bukve (Fagus sylvatica) izpostavljenih trem različnim okoljskim razmeramJožica Gričar, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Poznavanje strukture in lastnosti lesa je ključno z vidika njegove smotrnejše obdelave, predelave in končne rabe. V članku opisujemo in primerjamo značilnosti zgradbe lesa triletnih sadik bora (Pinus sylvestris) in bukve (Fagus sylvatica) izpostavljene trem različnim temperaturnim režimom v rastnih sezonah 2010–2011: kontrola (K, na prostem, povprečna temperatura v času rastne sezone = 17–19°C), rastlinjak (G, povprečna temperatura v času rastne sezone = 22–24°C) in hladilna komora (C, povprečna temperatura v času rastne sezone = 15–17°C). Na preparatih prečnih prerezov lesa smo tako preverili prisotnost in delež reakcijskega lesa, prisotnost gostotnih fluktuacij, prisotnost kalusa ter za bor še gostoto in položaj aksialnih smolnih kanalov. Rezultati kažejo na vrstno specifičen odziv pionirskega rdečega bora in sencovzdržne bukve na različne okoljske razmere v smislu debelinske rasti in strukturnih posebnosti lesa. Pojavnost lesno-anatomskih značilnosti je bila v splošnem večja v letu 2010 kot v 2011. To bi lahko pojasnili s presaditvenim šokom in z večjo verjetnostjo povzročitve mehanskih poškodb ob manipulaciji sadik, ki so negativno vplivali na kakovost lesa. Razlike v strukturnih posebnosti lesnih prirastkov v obeh proučevanih letih tudi kažejo na nujnost večletnih tovrstnih poskusov v nadzorovanih razmerah, saj se nekateri odzivi lahko pokažejo šele v daljšem časovnem obdobju. Širina lesnega prirastka in lesno-anatomske značilnosti niso nujno povezane, zato na podlagi priraščanja ne moremo sklepati o kakovosti lesa.
Ključne besede: rdeči bor, navadna bukev, reakcijski les, smolni kanal, gostotne fluktuacije, juvenilni les, anatomija, kakovost lesa
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 270; Prenosov: 144
 Celotno besedilo (738,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Biorafinerijski potencial manjvrednega lesa rdečega bora (Pinus sylvestris L.) in robinije (Robinia pseudoacacia L.) za pridobivanje naravnih bioaktivnih učinkovin za zaščito lesaViljem Vek, Ida Poljanšek, Urša Osolnik, Peter Hrovatič, Angela Balzano, Miha Humar, Primož Oven, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: S prispevkom želimo predstaviti glavne rezultate in povzetek znanstvenih dognanj, do katerih smo prišli z dvema nacionalnima podoktorskima projektoma ob podpori takratnega Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije (MIZŠ) ter Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Analizirali smo biorafinerijski potencial manjvrednega lesa rdečega bora (Pinus sylvestris L.) in robinije (Robinia pseudoacacia L.) za ekstrakcijo naravnih bioaktivnih spojin. Les grč in jedrovine smo uporabili kot biomaso za ekstrakcijo polifenolnih ekstraktivov, ki smo jih nato uporabili v naravno osnovanih pripravkih za zaščito lesa. Rezultati so pokazali, da hidrofilni ekstraktivi grč bora in jedrovine robinije zavirajo glivni razkroj lesa in imajo velik potencial kot biocidne komponente in antioksidanti v naravno osnovanih zaščitnih pripravkih. Nadaljnje raziskave antioksidativnih in protiglivnih lastnosti ekstraktivov lesa in skorje so v teku.
Ključne besede: robinija, rdeči bor, grče, les, manjvredna drevesna biomasa, ekstrakcija, polifenoli, naravni fungicidi in antioksidanti, biorafinerija, krožno biogospodarstvo
Objavljeno v DiRROS: 04.07.2025; Ogledov: 982; Prenosov: 523
Celotno besedilo (8,29 MB) |
3. Poročilo o preskusu št.: LVG 2024-157 : vzorec št. 2024/00650Nikica Ogris, Patricija Podkrajšek, Zina Devetak, Špela Hočevar, Barbara Piškur, 2024, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, Pseudocercospora pini-densiflorae, rdeči bor, bolezen iglic
Objavljeno v DiRROS: 23.10.2024; Ogledov: 728; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Poročilo o preskusu št.: LVG 2024-156 : vzorec št. 2024/00627Barbara Piškur, Patricija Podkrajšek, Zina Devetak, Nikica Ogris, 2024, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, Pseudocercospora pini-densiflorae, rdeči bor, bolezen iglic
Objavljeno v DiRROS: 23.10.2024; Ogledov: 712; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Poročilo o preskusu št.: LVG 2024-153 : vzorec št. 2024/00608Barbara Piškur, Zina Devetak, Patricija Podkrajšek, Špela Hočevar, Nikica Ogris, 2024, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, Pseudocercospora pini-densiflorae, rdeči bor, bolezen iglic
Objavljeno v DiRROS: 23.10.2024; Ogledov: 744; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Patogenost izolatov izbranih vrst gliv na Pinus sylvestris L. IN P. nigra ArnoldAna Brglez, Barbara Piškur, Nikica Ogris, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na sadikah rdečega in črnega bora smo testirali patogenost osmih izbranih izolatov gliv (Corinectria fuckeliana, Diaporthe eres, Diplodia pinea, Fusarium sp. 1 in 2, Fusicolla sp., Nectria dematiosa in Tympanis sp.), ki smo jih izolirali iz obolelih borovih dreves v Sloveniji v letih 2020 in 2021. Inokulirali smo skupno 115 sadik borov (vključno s kontrolo), periodično smo preverjali njihovo zdravstveno stanje in ob prvih znakih sušenja opravili reizolacije iz robov nastalih nekroz. Reizolacije so bile uspešne le v primeru inokulacije z vrstami gliv Diplodia pinea, Diaporthe eres in Fusarium sp. 2. Povprečna dolžina nekroz sadik rdečega bora, inokuliranih z D. pinea, Di. eres in Tympanis sp., se je statistično značilno razlikovala od kontrolnih sadik (p < 0,05). Pri sadikah črnega bora pa so se za statistično značilne izkazale povprečne dolžine nekroz pri kontroli in inokulacijah z glivama D. pinea in Tympanis sp. (p < 0,05).
Ključne besede: test patogenosti, reizolacije, Pinus sylvestris, rdeči bor, Pinus nigra, črni bor
Objavljeno v DiRROS: 25.01.2024; Ogledov: 2326; Prenosov: 1021
Celotno besedilo (2,17 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : rdeči bor, ruševje in munika = Pinus sylvestris, P. mugo, P. heldreichiiMarjana Westergren, Mitja Zupančič, Hojka Kraigher, 2011, strokovni članek Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, rdeči bor, Pinus sylvestris, ruševje, Pinus mugo, munika, Pinus heldreichii, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2023; Ogledov: 1409; Prenosov: 462
Celotno besedilo (729,19 KB) |
8. |
9. Poročilo o preskusu št.: LVG 2023-165 : vzorec št. 2023/00718Barbara Piškur, Špela Hočevar, Nikica Ogris, 2023, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, rdeči bor, Pinus sylvestris, sušica najmlajših borovih poganjkov, Diplodia pinea, toča
Objavljeno v DiRROS: 17.10.2023; Ogledov: 1338; Prenosov: 431
Celotno besedilo (1,12 MB) |
10. Poročilo o preskusu št.: LVG 2023-126 : vzorec št. 2023/00606Nikica Ogris, 2023, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, rdeči bor, Pinus sylvestris, Lophodermium seditiosum, sušica najmlajših borovih poganjkov, Diplodia pinea
Objavljeno v DiRROS: 25.09.2023; Ogledov: 1151; Prenosov: 419
Celotno besedilo (1,12 MB) |
