1. Ključna hranila za zdravje okostjaIgor Pravst, Cirila Hlastan-Ribič, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: Zdravje okostja ima velik vpliv na kakovost življenja posameznika pa tudi na socialno-ekonomske stroške razvitih držav. Zelo pomembno vlogo pri tem imata pridobitev optimalne maksimalne mineralne gostote kosti (MGK) v mladosti ter upočasnjevanje izgube kostne mase s staranjem. Ko govorimo o bolezenskih stanjih okostja, je potrebno razlikovati med dvema stanjema. Osteopenija je pojav zmanjšane MGK in predstavlja dejavnik tveganja za razvoj osteoporoze, bolezenskega stanja, za katerega so poleg zmanjšanja MGK značilne tudi spremembe notranje zgradbe kosti in posledično povečana krhkost ter dovzetnost za zlome. Primerna prehrana in zadostna telesna aktivnost sta ključna zaščitna vedenjska dejavnika. Predmet članka je obravnava vloge najpomembnejših hranil pri vzdrževanju zdravega okostja. Poleg kalcija, vitamina D in vitamina K, ki so obravnavani podrobneje, v prispevku razpravljava tudi o nekaterih drugih, za strukturo kosti pomembnih hranilih, predvsem magneziju, beljakovinah in fosforju. Priporočene dnevne vnose z vsemi naštetimi hranili lahko večinoma zagotovimo z uživanjem raznovrstne in uravnotežene prehrane, katere pomemben del tvorijo mlečni izdelki, pelagične ribe in zelena zelenjava. Razprava tudi navaja, v katerih primerih je potrebno razmišljati o dodajanju teh hranil prehrani.
Ključne besede: osteoporoza, prehrana, minerali, vitamini
Objavljeno v DiRROS: 30.01.2026; Ogledov: 80; Prenosov: 66
 Celotno besedilo (203,79 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Prehranjevalne navade in telesna aktivnost dijakov primorsko-notranjske regijeManica Radivo, Patrik Pucer, Tamara Poklar Vatovec, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Zdrava prehrana in telesna aktivnost sta neločljivo povezani določilnici zdravja mladostnikov. Namen raziskave je bil (1) ovrednotiti prehranski status ter prehranjevalne navade dijakov 3. letnikov srednješolskega izobraževanja v primorsko-notranjski regiji in (2) preučiti navade njihove telesne aktivnosti ter (3) raziskati povezavo med njihovimi indeksi telesne mase (kg/m2) in prehranskimi navadami. Metode: Raziskava je bila opravljena spomladi 2015 na vzorcu dijakov 3. letnikov (n = 166) v primorskonotranjski regiji. Njihova povprečna starost je bila 18,2 let. Uporabljen je bil anonimni spletni vprašalnik 1KA s 44 vprašanji. S programom SPSS verzija 22 je bila izvedena opisna in inferenčna statistika. Rezultati: Dijaki ne uživajo sadja in zelenjave vsak dan (74 % fantov in 63 % deklet), pri čemer je primanjkljaj skupnega vnosa zelenjave (fantje: 151,3 g, dekleta: 166,7 g) in stročnic (fantje: 138,2 g, dekleta: 141,8 g) večji, kot je pri vnosu sadja (fantje: 172,4 g, dekleta: 170,9 g). Tudi uživanje rib je glede na priporočila premajhno, priporočene količine dosega le 5,4 % deklet in 4,5 %. Dijaki tudi niso dovolj telesno aktivni. Diskusija in zaključek: Kljub številnim ukrepom prehranske politike je med dijaki še vedno premajhen vnos sadja in zelenjave. Šolski obroki bi morali pogosteje vsebovati zelenjavo, stročnice in ribe. Za spodbujanje telesne aktivnosti bi morali mladim šport približati kot vrednoto, dostopno vsem mladostnikom.
Ključne besede: prehrana, mladostniki, sadje, zelenjava, stročnice, telesna aktivnost
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 111; Prenosov: 107
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Kulturna kompetentnost v slovenski bolnišnični prehrani : kvalitativna opisna raziskavaHelena Kristina Halbwachs, Marija Ovsenik, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Upoštevanje prehranskih omejitev in načel v zvezi s kulturnim ozadjem pacientov je v bolnišnični prehrani pomembno, saj prehrana vpliva na zdravstvene izide in dolžino in stroške hospitalizacije. Ta način zahteva organizacijsko in individualno kulturno kompetentnost. Namen raziskave je bil preučiti pogled odgovornih s področja bolnišnične prehrane na kulturno kompetentnost, oceniti, ali se prehrana v bolnišnicah prilagaja kulturnemu ozadju pacientov, in identificirati izzive na tem področju.Metode: Opravljena je bila kvalitativna raziskava z delno strukturiranimi intervjuji. Intervjuvanih je bilo štirinajst vodstvenih kadrov (vodij prehranskih služb) in drugih strokovnjakov s področja prehrane (dietetikov) iz osmih slovenskih bolnišnic. Pridobljeni podatki so bili analizirani z deduktivno vsebinsko analizo v programu Atlas.ti. Rezultati: Sogovorniki so se zavedali raznolikosti pacientov in pomena prilagajanja prehrane kulturnemu ozadju, čeprav je koncept kulturne kompetentnosti nepoznan. Pri prilagajanju prehrane obstajajo omejitve. Znanja o kulturnih vidikih prehrane so pomanjkljiva, izobraževanja s tega področja komajda obstajajo. Razvoj kulturne kompetentnosti onemogočajo še drugi izzivi, kot so organizacijski, tehnološki in komunikacijski izzivi.Diskusija in zaključek: S podobnimi izzivi, kot se pri nas, se srečujejo tudi v tujini. Ne glede na to, da imajo po mnenju sogovornikov pacienti v preučevanih bolnišnicah na razpolago veliko možnosti za prilagajanje prehrane, o kulturni kompetentnosti še ne moremo govoriti, saj ta koncept zajema tudi druge veščine. Za razvoj kulturne kompetentnosti tega področja se zahtevajo dodatne raziskave, možnosti izobraževanja o kulturnih vidikih prehranjevanja in zavedanje o pomembnosti storitev prehrane na vseh ravneh zdravstvenega sistema
Ključne besede: bolnišnična prehrana, kulturni vidiki prehrane, prilagajanje prehrane, raznolikost, kultura, prilagajanje, prehrana, izzivi, razvoj
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 79; Prenosov: 50
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Zdravstveni coaching kot pristop zdravstvene vzgoje k zdravemu življenjskemu slogu mladih : pregled literatureRok Drnovšek, Andreja Kvas, 2020, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Sočasna podvrženost več dejavnikom tveganja v povezavi z nezdravim življenjskim slogom vodi v nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni in je v Sloveniji najbolj razširjena med mladimi odraslimi (25-34 let). Zdravstveni coaching je pristop zdravstvene vzgoje, ki bi bil lahko uporaben za zmanjševanje pojavnosti multiplih dejavnikov tveganja v povezavi z nezdravim življenjskim slogom med mladimi. Namen raziskave je bil pregledati in analizirati literaturo o uporabi zdravstvenega coachinga za zdrav življenjski slog mladih. Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature v podatkovnih bazah PubMed in PubMed Central. Upoštevana so bila priporočila PRISMA. Identificirane zadetke smo uvrstili v nivo hierarhije dokazov in ocenili kakovost s pomočjo orodja za ocenjevanje kakovosti raziskav z mešano metodološko zasnovo. Rezultati: Izmed 777 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključenih sedem izvirnih znanstvenih člankov. Zdravstveni coaching je pri obravnavi multiplih dejavnikov tveganja v povezavi z nezdravim življenjskim slogom najpogosteje uporabljen za hkratno promocijo zdrave prehrane in telesne dejavnosti. Uporaba pristopa pri mlajših od 35 let pogosto vključuje rabo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije. Diskusija in zaključek: Zdravstveni coaching lahko pomembno vpliva na odpravo in preprečevanje multiplih dejavnikov tveganja v povezavi z nezdravim življenjskim slogom med mladimi. Implementacija pristopa mora temeljiti na premišljeni zasnovi in neprekinjeni evalvaciji uspešnosti in učinkovitosti.
Ključne besede: sprememba vedenja, zdravstvena obravnava, uživanje alkohola, kajenje, prehrana, telesna dejavnost, coach
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 68; Prenosov: 38
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Prehranjevalne navade predšolskih otrok v Ljubljani in okoliciRok Poličnik, Cirila Hlastan-Ribič, Dražigost Pokorn, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Z vidika varovanja zdravja je uravnotežena prehrana za otroke in mladostnike zelo pomembna, saj so v tem obdobju energijske in hranilne potrebeše posebej velike. Zato je v dnevno prehrano potrebno vključiti čim večraznovrstnih živil v okviru posameznih skupin živil. Pestra prehrana naj vključuje različne vrste žit in škrobnih živil, zelenjave, sadja, mleko, mlečne izdelke, meso, ribe in kakovostne maščobe. Metode: V raziskavo je bilovključenih 129 otrok (68 dečkov in 61 deklic) iz enajstih vrtcev iz Ljubljane in okolice. Njihova povprečna starost je bila 4,2 1,1 leta. Metodaza oceno vnosa hranil je bila osnovana na tridnevnem tehtanju ponujene in zaužite količine hrane (3-day-weighed record). Na podlagi merjenja ponujenehrane in ostankov je bila izračunana količina v vrtcu zaužite hrane, staršem pa je bil prvi dan raziskave izročen prehranski dnevnik z navodili, ki je omogočal beleženje vnosa hrane doma/izven vrtca. Pridobljeni podatki o celodnevnem vnosu živil ter analiza preko 120 receptur jedi, ki so jih otroci zaužili v času raziskave, so služili za nadaljnjo obdelavo podatkov z računalniškim programom Prodi 5 Expert, s pomočjo katerega smo določili vnos živil po skupinah (žita in škrobna živila, mleko in mlečni izdelki, meso in zamenjave, sadje in zelenjava). Podatke smo primerjali s prehranskimi priporočili D-A-CH za starostno obdobje od 4 do 7 let. Rezultati: Predšolski otroci so dnevno zaužili v povprečju 132,16 g žit in ostalih živil škrobnega izvora, 389,81 g mleka in mlečnih izdelkov, 87,5 g mesa in zamenjav, 212,73 g sadja, 156,14 g zelenjave ter 4,95 g soli. Razprava in zaključki: Predšolski otroci v Ljubljani in okolici zaužijejo priporočene količine mleka, mesa in sadja. Ugotovljen pa je bil izredno nizek vnos zelenjave, ki je dosegal le 52 % vrednosti priporočil D-A-CH za zelenjavo, ter visok vnos soli.
Ključne besede: prehrana predšolskih otrok, vnos sadja in zelenjave, vnos mesa in mesnih izdelkov, vnos žit in škrobnih živil, sol v prehrani
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 91; Prenosov: 0 |
8. |
9. |
10. |
