Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: V študiji smo analizirali obseg in stroške obnove gozdov s sajenjem in setvijo v Sloveniji za obdobje od 2007 do vključno 2020, ki jo je izvajal Zavod za gozdove Slovenije. V 14-letnem obdobju je ukrep sajenja potekal na 5.353 ha gozdnih površin, ukrep priprave tal za obnovo s sajenjem in setvijo na 3.489 ha površin, ukrep setve pa na 457 ha površin. Skupaj je bilo v Sloveniji obnovljene 0,5 % površine gospodarskih gozdov, kar v povprečju pomeni 0,04 % površine gospodarskih gozdov na leto. Pred divjadjo je bilo zaščitenih 61 % gozdnih površin, obnovljenih s sajenjem (približno 3.300 hektarov gozda). V tem obdobju je bilo za sadike porabljenih 9.457.562 EUR, od tega 66 % za listavce in 34 % za iglavce. V okviru obnove gozdov s sajenjem je bilo posajenih 6.176.099 sadik listavcev (51 %) in 5.913.388 sadik iglavcev (49 %), skupaj 12.089.487 dreves. V obdobju od leta 2007 do 2020 je bilo na celotnem območju Slovenije za vse ukrepe obnove gozdov s sajenjem in setvijo porabljenih 33.595.188 EUR, in sicer največ za sajenje (53 %) in varstvo pred divjadjo (42 %), za pripravo tal (4 %) in setev (1 %). V proučevanem obdobju je povprečna nabavna cena sadike klasične vzgoje (sadika z golo korenino) pri listavcih znašala 1,19 EUR, pri iglavcih pa 0,52 EUR, medtem ko je povprečna vrednost kontejnerske sadike listavcev znašala 1,96 EUR, kontejnerske sadike iglavcev pa 1,67 EUR. Primerjava med stroški obnove na površino, ki nastanejo pri obnovi s sajenjem, in stroški, ki nastanejo pri obnovi s setvijo za 14 gozdnogospodarskih območij skupaj v proučevanem obdobju, pokaže, da je strošek na hektar pri ukrepu sajenje bistveno večji (6.187 EUR / ha) od stroška na hektar pri ukrepu setev (1.036 EUR / ha).
Ključne besede: obnova gozda, gozdna površina, strošek, ukrep, sadika, sajenje, setev, varstvo pred divjadjo, ujma, Zavod za gozdove Slovenije
Objavljeno v DiRROS: 04.11.2025; Ogledov: 506; Prenosov: 323
Celotno besedilo (549,06 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Background. Peripheral nerve tumours (PNTs) are rare, but important cause of peripheral nerve dysfunction. The aim of the study was to present a series of consecutive patients with PNTs evaluated in authors’ ultrasonography (US) practice.Patients and methods. The electronic medical records of patients with PNTs examined at our US laboratory from February 2013 to May 2020 were retrospectively reviewed. Data on gender, age, clinical features, PNT location, elec-trodiagnostic (EDx) features and US findings were collected.Results. In the analyzed period 2845 patients were examined in our US laboratory. From these 15 patients (0.5%) with PNTs were identified. Four of them (3 with confirmed neurofibromatosis) had multiple PNTs. Half of patients (53%) presented with features of peripheral nerve damage, and others with palpable mass or pain. The most often involved nerve was ulnar (36%). PNT cross sectional areas varied from 24 mm2 to 1250 mm2 (median, 61 mm2). Based in 5 pa-tients on histological and in remaining patients on US features, schwannoma was diagnosed in 40%, neurofibroma in 27%, and perineurioma in 27% of patients.Conclusions. As in previous reports,PNTs in our series presented with neurological symptoms, palpable mass or pain. In contrast to other focal neuropathies, particularly nerves with schwannomas, in spite of their large thickening, often demonstrated well preserved function. Adding US to our clinical practice, enabled us to diagnose these rare periph-eral nerve lesions that we missed before.
Ključne besede: elektrodiagnostika, površina preseka živca, periferni živci
Objavljeno v DiRROS: 25.07.2024; Ogledov: 1234; Prenosov: 592
Celotno besedilo (1,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Ključne besede: monitoring, nacionalna gozdna inventura, odmrla lesna biomasa, temeljnica, površina gozda, lesna zaloga, vzorčne ploskve, poročila
Objavljeno v DiRROS: 17.01.2023; Ogledov: 1874; Prenosov: 0

Povzetek: Na primeru flore slovenskih gozdov smo obravnavali štiri funkcionalne znake rastlin: specifična listna površina (SLP), vsebnost suhe snovi v listih (VSS), višina rastlin (VIŠ) in masa semen oz. spor (MAS). Prva dva znaka nakazujeta ekonomiko lista (način in učinkovitost izrabe virov), druga dva pa velikost rastlinskih organov. Preučili smo povezave med znaki rastlin in njihovimi fitoindikacijskimi vrednostmi za ekološke dejavnike svetloba (L), temperatura (T), kontinentalnost (K), vlažnost tal (F), reakcija tal (R) in hranila (N). Ugotovili smo statistično značilne korelacije: med SLP in R, N, L, F ter K; med VSS in R ter N; med VIŠ in N, T, R ter F; med MAS in K, R, N ter T. Vzdolž prve osi ordinacijskega prostora smo prepoznali spekter listne ekonomike, ki poteka od vrst z večjimi vrednostmi SLP na produktivnejših, a hkrati senčnih rastiščih, do rastlin z večjimi vrednostmi VSS, prilagojenih na stresne ekološke razmere (npr. nizka reakcija tal ali pomanjkanje hranil oz. vode). Največji prispevek k pojasnjevanju variabilnosti v funkcionalnih lastnostih gozdnih rastlin je imel znak VIŠ, najmanjšega pa znak MAS. Ugotovitve so primerljive z dosedanjimi raziskavami, saj oba izbrana koncepta omogočata prepoznavanje pestrosti oblik in funkcij rastlin na globalni ravni.
Ključne besede: funkcionalni znaki rastlin, specifična listna površina, vsebnost suhe snovi v listih, višina rastline, masa semena, zelnate rastline, gozdna vegetacija
Objavljeno v DiRROS: 29.12.2022; Ogledov: 3663; Prenosov: 1538
Celotno besedilo (2,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Ključne besede: gozdarstvo, gozdni rezervati, zaščita, površina, drevesa, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 8599; Prenosov: 1042
Celotno besedilo (2,68 MB)