1. Izkušnje partnerjev s prisotnostjo pri porodu : kvalitativna deskriptivna raziskavaAnita Bezeljak, Ana Polona Mivšek, Petra Petročnik, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Očetje se pogosto vključujejo v porodni proces v vlogi spremljevalcev svojih partnerk ob porodu. Veliko očetov si želi biti prisotnih pri porodu svojega otroka, vendar si pogosto ne predstavljajo svoje vloge v porodni sobi. Namen raziskave je bil raziskati izkušnje partnerjev s prisotnostjo pri porodu. Metode: Raziskava temelji na kvalitativni metodologiji. Vzorec zajema pet očetov, starih med 25 in 35 let, ki so imeli za seboj vsaj dve porodni izkušnji. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo delno strukturiranih intervjujev in analizirani s pomočjo metode analize vsebine. Rezultati: Za očete je bila prisotnost pri rojstvu njihovega otroka ena izmed najlepših izkušenj v njihovem življenju. Kljub temu da so jo opredelili kot stresno, je bila hkrati zanje pozitivna in polna intenzivnih občutij. Občutili so vznemirjenje, pričakovanje, strah, zaskrbljenost, srečo, veselje, olajšanje ter ponos. Nekateri očetje so bili s strani babice in ostalega zdravstvenega osebja v porodno dogajanje vključeni bolj aktivno, drugi manj. Diskusija in zaključek: Očetje si želijo biti s strani babice in ostalega zdravstvenega osebja obravnavani spoštljivo in kot enakovreden del para, ki se mu rojeva otrok. Priložnosti nadaljnjega raziskovanja se kažejo v proučevanju povezave med prisotnostjo pri porodu ter družinsko in partnersko dinamiko, pa tudi v izkušnjah babic s prisotnostjo očetov v porodnih sobah.
Ključne besede: partner, porod, prisotnost pri porodu, izkušnje, aktivna vloga, komunikacija
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 230; Prenosov: 137
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Rojstvo nedonošenega otroka in podpora zdravstvenih delavcev z vidika mater : deskriptivna fenomenološka raziskavaNika Černe Kržišnik, Mirko Prosen, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Zdravstveno osebje ima velik vpliv na doživljanje staršev ob rojstvu nedonošenega otroka. Namen raziskave je bil preučiti in predstaviti doživljanje mater ob rojstvu nedonošenega otroka. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna fenomenološka analiza. Na namenskem vzorcu enajstih mater, ki so imele izkušnjo rojstva nedonošenega otroka, rojenega med 24. in 35. tednom gestacije, so bili izvedeni delno strukturirani intervjuji. Najmlajša intervjuvanka je bila ob porodu stara 24 let in najstarejša 36. Za osem izmed njih je bil porod nedonošenega otroka prvi porod. Raziskava je potekala med majem in junijem 2017. Podatki so bili analizirani s pomočjo Giorgijevega pristopa, značilnega za fenomenološko raziskavo. Rezultati: Strukturo opisa sestavljajo štiri tematske skupine, ki opredeljujejo doživljanje mater ob rojstvu nedonošenega otroka: (1) potek poroda: želje in pričakovanja; (2) reprezentacijo materinstva: čustvovanje, navezanost, empatijo, spomine; (3) čustvovanje in skrb za nedonošenega otroka v poporodnem obdobju ter (4) (ne)profesionalnost zdravstvenih delavcev. Diskusija in zaključek: Izsledki raziskave kažejo, da je večina mater iskala vzroke prezgodnjega poroda. Veliko jim je pomenila podpora svojcev, zdravstvenih delavcev ter %sotrpink% z oddelka. Večina mater se je med porodom in hospitalizacijo soočala z negativnimi občutki; empatičen odnos zaposlenih jih je spodbujal in navdajal z upanjem ter zaupanjem.
Ključne besede: prezgodnji porod, novorojenec, zdravstvena vzgoja, medosebni odnosi, hospitalizacija, patronaža, materinstvo
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 148; Prenosov: 99
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Izkušnje žensk ob nenačrtovanem porodu zunaj porodnišnice : Ksenija Kragelj, Mirko ProsenKsenija Kragelj, Mirko Prosen, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Porodi zunaj porodnišnice so v Sloveniji redkost. Nekaj teh porodov se zgodi tudi v Zgornjem Posočju, ki je posebno zaradi svojega geografskega položaja in časovne oddaljenosti do najbližje porodnišnice. Cilj raziskave je bil pridobiti poglobljen vpogled v doživljajski svet porodnic, ki so nenačrtovan porod zunaj porodnišnice izkusile, in zaznati oceno kakovosti ponujene obporodne skrbi skozi občuteno zadovoljstvo. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji. V namenski vzorec je bilo vključenih 10 porodnic, ki so rodile med letoma 2004 in 2014. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo delno strukturiranih intervjujev v juniju 2014 in analizirani z metodo analize besedila. Rezultati: Z metodo analize besedila je bilo identificiranih pet tem, in sicer (1) proces rojevanja % rituali, prakse in doživljanja, (2) podoživljanje poroda, (3) v žensko osredotočena skrb, (4) zaznana stopnja zadovoljstva z institucionalno obravnavo in (5) zaznavanje poroda med nosečnostjo % želje in pričakovanja. Diskusija in zaključek: Ugotovitve nakazujejo, da so med porodom v ospredju ljudje, ki so ob porodnici, in njihov odnos do nje. Čeprav se porodnice takrat morda res ne zavedajo vseh morebitnih tveganj, se tega zavedajo zdravstveni delavci ob njej. Vključene v raziskavo so svojo porodno izkušnjo izkusile kot pozitivno in obenem izrazile zadovoljstvo do obporodne zdravstvene oskrbe. Nadaljnje raziskovanje bi moralo vključevati vidik zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: porod, babice, oddaljenost, medosebni odnosi, opolnomočenje, Zgornje Posočje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 225; Prenosov: 185
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Vpliv ovite popkovnice na pojavnost operativnega dokončanja porodTanja Petrova, Miha Lučovnik, 2014, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Pojavnost ovite popkovnice ob porodu je po tujih podatkih 6-37 %. Ovita popkovnica je lahko povezana z nekaterimi zapleti v nosečnosti, vendar njen vpliv na fetalni distres med porodom in operativno dokončanje poroda še ni dovolj raziskan. Metode: Izvedli smo retrospektivno kohortno raziskavo podatkov Perinatalnega informacijskega sistema Republike Slovenije za obdobje 2002-2011. Vključili smo enojčke, rojene v glavični vstavi med 37. in 42. tednom. S testom hi-kvadrat smo ugotavljali povezavo med ovito popkovnico in operativnim dokončanjem poroda. Z multiplo logistično regresijo smo poleg vpliva ovite popkovine analizirali še potencialno moteče dejavnike: pariteta, trajanje poroda 9 ur in več, porodna teža pod 5. centilo in začetek poroda. Rezultati: Vključili smo 173.776 porodov. Popkovnica je bila ovita pri 57.174 (33 %). Ovita popkovnica je bila v univariatni analizi povezana z operativnim dokončanjem poroda (p < 0,001), vendar v multivariatni analizi ni bila neodvisni dejavnik tveganja (p = 0,311), pač pa so to bili prva nosečnost, dolgotrajni porod, indukcija in porodna teža pod 5. centilo (p < 0,001). Diskusija in zaključek: V slovenskih porodnišnicah je med porodi enojčkov v glavični vstavi ob terminu 33 % takih z ovito popkovnico, kar je več, kot navaja večina tujih raziskav. Ovita popkovnica ni neodvisni dejavnik tveganja za operativno dokončanje poroda.
Ključne besede: porod, popkovnica, carski rez, fetalni distres, vakuumska ekstrakcija, forceps
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 167; Prenosov: 83
Povezava na datoteko |
5. Doživljanje prezgodnjega porodaRomana Božnar, 2012, poljudni članek Povzetek: Prezgodnji porod je vsak porod, ki se zgodi pred 37. tednom nosečnosti. Z vidika staršev nedonošenčka je še posebej trpek in neprijeten. Prispevek govori o osebni izkušnji avtorice, ki je prezgodaj rodila. Namen prispevka je približati izkušnjo zaposlenim v zdravstvu, da bi se pri svojem delu s starši prezgodaj rojenih otrok lažje poistovetili in bi jih bolje razumeli.
Ključne besede: prezgodnji porod, nedonošenček, doživljanje staršev
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 150; Prenosov: 0 |
6. Analiza prakse izobraževanja v šolah za bodoče staršeAnita Jug Došler, Metka Skubic, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: V članku predstavljamo rezultate končne evalvacije modela izobraževanja z vidika žensk oz. parov, ki je temeljil na individualiziranem pristopu ter kontinuirani babiški obravnavi od priprave na starševstvo, med nosečnostjo, porodom in v obdobju po porodu. V raziskavi smo preučevali kakšne so prednosti tovrstnega izobraževanja za bodoče starše, kakšna je po njihovi oceniuporabna vrednost pridobljenih znanj za njihov osebnostni razvoj ter kako udeleženci ocenjujejo ustreznost uporabljenih metod oz. sam način pedagoško-andragoškega dela v času izobraževanja. Metode: Empirična raziskavaje potekala v letu 2010/11 in je bila zasnovana kot pilotna študija (n = 17). Uporabljena je bila deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Podatki so bili zbrani na osnovi evalvacijskega vprašalnika, ki smo ga v ta namen razvili in predhodno preizkusili. Rezultati: Udeleženci so ocenili (x = 4,03), da bodo lahko uporabili zelo veliko pridobljenega znanja. Metode dela oz. sam način dela v sklopu izobraževanja je bil ocenjen kot zelo ustrezen (x = 4,86). Ob tem je največ udeležencev (n = 13) izpostavilo vrednost individualiziranega pristopa in obravnav, ki so jih izvajalci izobraževanja izvajali v obliki svetovanj. Tudi vsebine izobraževanja z vidika pomembnosti za njihov osebnostni razvoj soudeleženci izobraževanja ocenili kot zelo pomembne (x = 4,42). Diskusija in zaključek: Glede na rezultate, da so udeleženci izobraževanja izpostavili vrednost stalnega spremljanja vsake porodnice posebej s strani babice skozi različna obdobja nosečnosti, sklepamo, da bi bilo smotrno razmisliti o smeri oblikovanja in snovanja novega enotnega in izpopolnjenega programa izobraževanja za bodoče starše, ki bi v vsebinskem in didaktičnem smislu upošteval potrebe in želje bodočih staršev. Potrebujemo program, ki bo slonel na aktivnih metodah izobraževanja odraslih ter temeljil na kontinuirani babiški obravnavi, ki bi se lahko podaljševala tudi v obdobje po porodu.
Ključne besede: izobraževalni program, starševstvo, porod, babice
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 228; Prenosov: 0 |
7. Sorojenci pri poroduPolona Dolinar, Ana Polona Mivšek, 2012, pregledni znanstveni članek Povzetek: Izhodišča: V sklopu naravnega poroda se spodbuja zagotavljanje domačnosti okolja, kar vključuje tudi prisotnost družinskih članov. Sprva se je to kazalo le v prisotnosti otrokovega očeta pri porodu. Poleg vključevanja partnerja in porodnici pomembnih drugih odraslih oseb je potrebno razmisliti tudi o vključevanju sorojencev v izkušnjo poroda. Namen prispevka je s pregledom raziskav in analizo kvantitativnih raziskav potrditi oz. ovreči hipotezi: "navzočnost sorojencev pri porodu pozitivno vpliva na otroka" ter "navzočnost sorojencev pri porodu pozitivno vpliva na porodnico". Poleg tega je namen prispevka predstaviti, katerim predpogojem je potrebno zadostiti, da prisotnost sorojencev ob porodu postane prijetna izkušnja za vse vključene. Metode: Metoda dela je deskriptivna - opravljen je pregled literature od leta 1974 do leta 2006 in analiza znanstvenih študij obravnavanega problema. Rezultati: Študij na izbranem področju ni veliko. Večina tujih študij o prisotnosti sorojencev pri porodu je starejših od dvajset let. Vseeno pa pregled raziskav kaže, da prisotnost sorojencev pri porodu pozitivno vpliva naotroka in celotno družino, če so izpolnjeni določeni pogoji: samostojna odločitev otroka za prisotnost ob porodu brata oz. sestre, ustrezna predpriprava in spremljevalec otroka pri porodu. V tem primeru je olajšano navezovanje stika z bratom oz. sestro. Diskusija in zaključki: V Sloveniji omenjena možnost porodnicam še ni omogočena. Preden se poda priporočila, bi bilo potrebno opraviti kakovostno študijo. Na takšno izkušnjo bi bilo potrebno pripraviti tudi babice.
Ključne besede: sorojenci, porod, priprava, porod na domu, navezovanje stika s sorojenci, analiza kvantitativnih študij
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 173; Prenosov: 0 |
8. Vpliv telesne vadbe v nosečnosti na pojavnost poporodne depresije : integrativni pregled literatureKatarina Kante, Mirko Prosen, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Nove razmere, kakršen je porod, so fizično in psihično obremenjujoče, še posebej, če ženska v poporodnem obdobju doživi poporodno depresijo. Gre za najpogostejšo poporodno duševno motnjo, katere posledice so lahko dolgotrajne. Namen integrativnega pregleda literature je preučiti učinke vadbenih intervencij v nosečnosti na razvoj poporodne depresije ter ugotoviti, ali so vse vadbene intervencije enako učinkovite. Metode: Uporabljen je bil integrativni pregled literature s pomočjo dveh podatkovnih baz PubMed in ScienceDirect. Vključene so bile ženske, ki so izvajale vadbeno intervencijo v nosečnosti. Identificiranih je bilo 451 zadetkov, za končno analizo pa so bile uporabljene štiri randomizirane kontrolirane raziskave v angleškem jeziku med letoma 2015 in 2022. Za pregled poteka raziskave je bil uporabljen diagram PRISMA (Preferred Reporting Items for Systematic Reviews and Meta-Analyses). Za oceno metodološke kakovosti je bil uporabljen obrazec MMAT (Mixed Methods Appraisal Tool).Rezultati: Dve izmed štirih raziskav navajata, da vadbena intervencija v nosečnosti zmanjša razvoj poporodne depresije, vendar vse raziskave kažejo, da so potrebne nove sodobne vadbene intervencije.Diskusija in zaključek: Glede na rezultate pregleda literature s težavo v celoti potrdimo, da vadbena intervencija v nosečnosti vpliva na zmanjšanje razvoja poporodne depresije, vendar so zaradi mnogih omejitvenih dejavnikov ter majhnega števila metodološko visokokakovostnih raziskav v prihodnje potrebne bolj načrtovane raziskave. Kljub temu predlagamo, naj fizioterapevti in drugi zdravstveni delavci telesno dejavnost nosečnic še naprej spodbujajo
Ključne besede: porod, depresija, vadbena intervencija, fizioterapija, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 182; Prenosov: 130
 Celotno besedilo (235,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Vpliv porodnega položaja pri iztisu ploda na poškodbo presredkaKarmen Kapus, Iva Kukovica, Anita Frelih Fabjan, Miha Lučovnik, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Vpliv porodnega položaja na tveganje za poškodbo presredka, ki je odvisen od lokalnih in regionalnih babiških praks, kot so ročna tehnika zaščite presredka, razne stopnje epiziotomije in operativnih porodov itd., še ni zadostno raziskan. Namen raziskave je bil v eni od slovenskih porodnišnic preučiti morebitno povezavo med porodnim položajem ob iztisu ploda in pojavnostjo poškodbe presredka. Metode: V retrospektivno kohortno raziskavo smo vključili 625 porodnic, ki so leta 2021 rodile v Splošni bolnišnici Jesenice. Izključili smo večplodne nosečnosti, prezgodnje porode, porode s plodom v medenični ali okcipito-posteriorni vstavi, vakuumske ekstrakcije ploda in epiziotomije. Z multiplo logistično regresijo smo preučili, ali je bil položaj porodnice ob iztisu ploda (leže na hrbtu (n = 66), leže na boku (n = 404) ali vsi ostali položaji (n = 155)) neodvisno povezan s pojavnostjo poškodbe presredka. Rezultati: Pri 363 porodnicah (58 %) ni prišlo do poškodbe presredka. Pri 192 (73 %) je prišlo do poškodbe prve stopnje, pri 59 (23 %) do poškodbe druge stopnje in pri 11 (4 %) do poškodbe presredka tretje ali četrte stopnje. Porodni položaj ob iztisu ploda ob upoštevanju drugih potencialnih dejavnikov tveganja ni bil statistično pomembno povezan s tveganjem za poškodbo presredka: razmerje obetov (RO) 0,691, 95% interval zaupanja (IZ) – 0,401–1,191 za položaj na boku; RO 0,710, 95% IZ – 0,386–1,306 za ostale položaje v primerjavi s porajanjem leže na hrbtu. Diskusija in zaključek: V slovenski porodnišnici z visokim odstotkom porodnic, ki ne rodijo leže na hrbtu, porodni položaj ob iztisu ploda ni neodvisni dejavnik tveganja za nastanek poškodbe presredka.
Ključne besede: porod, varovanje presredka, epiziotomija, poškodbe tretje in četrte stopnje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 161; Prenosov: 60
Povezava na datoteko |
10. Telesna aktivnost med nosečnostjo in pojavnost carskega reza : sistematični pregled literatureUrška Špegel, Vida Gönc, Rosemarie Franc, Nataša Mlinar Reljić, 2023, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Število carskih rezov pri nas in v svetu narašča. Zapleti pri carskem rezu so pogostejši kot pri vaginalnih porodih. Telesna aktivnost v času nosečnosti ima številne prednosti za žensko in otroka ter izboljša izide poroda. Namen pregleda literature je predstaviti, kako telesna aktivnost med nosečnostjo vpliva na pojavnost carskega reza. Metode: Izveden je bil sistematični pregled znanstvene literature v podatkovnih bazah PubMed, SAGE in Web of Science z iskalnim nizom v angleškem jeziku. Iskanje je bilo omejeno na randomizirane raziskave, objavljene med letoma 2012 in 2022. Za prikaz iskanja, pregleda in izbire člankov je bil uporabljen diagram poteka PRISMA. Opravljeni sta bili kritična ocena člankov in vsebinska analiza podatkov.Rezultati: Od skupno 703 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 12 raziskav. Telesna aktivnost med nosečnostjo vpliva na pojavnost carskega reza in lahko prispeva k manjši možnosti za pojav slednjega. Nosečnicam se priporoča zmerna telesna aktivnost v trajanju od 30 do 60 minut, dva- do štirikrat tedensko.Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo, da telesna aktivnost med nosečnostjo vpliva na zmanjšanje pojavnosti carskega reza. Pomembno je, da zdravstveni delavci vzpodbujajo in motivirajo nosečnice za vodeno, redno telesno aktivnost.
Ključne besede: fizična aktivnost, porod, nosečnica
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 178; Prenosov: 45
Povezava na datoteko |
