1. Hidrološki odziv na spremembo sestojne zgradbe gozdov po velikopovršinskih motnjah v hudourniškem vodozbirnem območjuBine Mekina, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Varovalna vloga gozdov je ključna, zlasti ob neizogibnih podnebnih spremembah, ki v alpskem svetu še povečujejo tveganje za hudourniške procese. Za analizo vpliva velikopovršinskih motenj na površinski odtok in hudourniške procese smo izbrali Dovški potok na južnem pobočju Karavank, kjer so bili v zadnjih desetih letih gozdovi zelo poškodovani. Z uporabo Kresnikove metode in hidrološkega modela ZEMOKOST smo določili pet scenarijev stanja gozda in ocenili različne razplete padavinskih dogodkov. Po enačbi Kresnik je stoletni pretok Dovškega potoka Q100 = 5,8 m³/s, medtem ko je bil leta 1961 izračunan Q100 = 6,0 m³/s. Z modelom ZEMOKOST smo za različne scenarije ugotovili različne rezultate. Leta 2015, pred vplivom motenj gozdov, je bil Q100 = 3,6 m³/s, in sicer 45 minut po začetku padavin. Leta 2019, po motnjah gozdov, pa se je Q100 povečal na 4,9 m³/s in se pojavil 39 minut po začetku padavin. Analiza hidravlične prevodnosti obstoječe hudourniške ureditve je pokazala, da le-ta ni več primerna glede na povečanje pretoka. Poleg tega smo na podlagi terenskih raziskav ugotovili, da erozijski drobir na območju pomeni nevarnost za nastanek drobirskih in blatnih tokov, kar bi lahko ogrozilo vas Dovje.
Ključne besede: podnebne spremembe, gozdovi, velikopovršinske motnje, sanitarna sečnja, Dovški potok, ZEMOKOST, hidravlična analiza, Polenijeva prelivna metoda
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2025; Ogledov: 79; Prenosov: 33
 Celotno besedilo (994,59 KB) |
2. |
3. Ohranjanje biotske raznovrstnosti : študijska gradiva pri predmetu Ohranjanje biotske raznovrstnosti (5 vsebinskih sklopov)Lado Kutnar, 2025, drugo učno gradivo Ključne besede: biotska raznovrstnost, ohranitvena biologija, izumiranje vrst, ravni biotske raznovrstnosti, genetska pestrost, vrstna pestrost, ekosistemska in krajinska pestrost, dejavniki ogrožanja, onesnaženje okolja, invazivne tujerodne vrste, podnebne spremembe, degradacija habitatov, fragmentacija habitatov, mehanizmi ohranjanja biotske raznovrstnosti, rdeči seznam vrst, zavarovane vrste, Natura 2000, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 08.12.2025; Ogledov: 80; Prenosov: 35
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. |
6. Podnebno poročilo o stanju v kmetijstvu : 2024Ajda Bleiweis, Jože Verbič, Maja Kožar, Tanja Travnikar, Viktor Jejčič, Borut Vrščaj, Janez Sušin, Tomaž Poje, Matej Bedrač, Ana Hiti Dvoršak, Vesna Telič, Anej Gerlušnik, Matej Ščuka, Boštjan Mali, Primož Simončič, Nina Rman, Dušan Rajver, 2025, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: kmetijstvo, gozdarstvo, živilstvo, podnebje, podnebne spremembe, kmetijska politika, kmetijski podatki, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 21.11.2025; Ogledov: 180; Prenosov: 104
Celotno besedilo (6,70 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
8. "Hotterdam" : kartiranje družbenih, morfoloških in prostorskih vidikov rotterdamskega mestnega toplotnega otokaHans van der Hoeven, Alexander Wandl, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Klimatologi napovedujejo, da bodo v prihodnjih desetletjih vročinski valovi na Nizozemskem pogostejši. Ob upoštevanju tega dejstva sta avtorja v raziskavi merila mestno toploto in oblikovala model energijske bilance površja v Rotterdamu. Na podlagi geografskega informacijskega sistema (GIS), 3D-modelov in satelitskih posnetkov sta podrobno določila družbene, morfološke in prostorske vidike mesta ter z uporabo hierarhične in multivariatne regresijske analize opredelila povezave med temperaturami in energijsko bilanco površja ter družbenimi, morfološkimi in prostorskimi vidiki. Izsledki raziskave so pokazali povezavo med učinkom mestnega toplotnega otoka in zdravjem ljudi v Rotterdamu, poleg tega sta avtorja statistično pojasnila tudi izjemno visoko umrljivost ljudi, starih 75 let ali več, poleti 2006. Pomembno vlogo pri tem so imeli prostorska zgoščenost starejših prebivalcev, povprečna starost stavb, v katerih so živeli, ter skupni senzibilni in shranjeni toplotni tok. Vidiki, ki najbolje pojasnjujejo rotterdamski toplotni otok, so neprepustnost površja, indeks listne površine, stavbni ovoj, vodne površine in osenčenost. Avtorja sta jih predstavila na dveh t. i. temperaturnih kartah, na podlagi katerih se lahko določijo prednostne naloge pri izvajanju ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam.
Ključne besede: Rotterdam, podnebne spremembe, starejši, raba prostora, mestni toplotni otok, morfologija
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 549; Prenosov: 175
Celotno besedilo (415,06 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. Sistematična preureditev mestnih ulic : prilagajanje podnebnim spremembam z večfunkcionalnimi podnebno odzivnimi uličnimi vrtoviMarie-Therese Fallast, Sanela Pansinger, Gerald Krebs, Andreas Zobl, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvedba zelene infrastrukture je uveljavljen pristop k blaženju učinkov toplotnih otokov in poplav na mestnih območjih, saj lahko vpliva na pomembno znižanje lokalne temperature v mestu in zmanjšanje nevarnosti poplav. V članku je ulična krajina prepoznana kot pomembno območje posegov za prilagajanje podnebnim spremembam, pri čemer ti posegi temeljijo na zeleni infrastrukturi, ki omogoča prijetnejše okolje za človekovo aktivnost in mobilnost v mestih, hkrati pa je pomemben blažilec toplote. Avtorji predlagajo rešitev, ki združuje nekatere ključne prvine, ki bi bile lahko podlaga vsem prihodnjim oblikovalskim posegom v javni prostor (ulično krajino), in spodbuja ureditev mestnega okolja, ki se resnično odziva na podnebne spremembe. Te prvine vključujejo omejitev neprepustnih površin samo na nujna območja, decentralizirano gospodarjenje z vodo na podlagi deževnih vrtov, nezahtevno vzdrževanje, estetske zasaditve, ki krepijo biotsko raznovrstnost, in senzorsko spremljanje parametrov toplotnega udobja za izboljšanje ukrepov. Rešitev vključuje uporabo poceni senzorjev za zbiranje podatkov o toplotnem udobju, na podlagi katerih se lahko določijo območja mestnih toplotnih otokov. Predlagano je tudi odločevalsko orodje, ki temelji na geografskem informacijskem sistemu (GIS) in zbira podatke, kot so temperatura, stopnja prekritosti površja in poplavno tveganje ter podatki, ki se nanašajo na lokacijo komunalne infrastrukture, promet in prostorsko ureditev. Opisana je poskusna uporaba predlagane metodologije v okviru trajnega projekta prilagoditve podnebnim spremembam, ki ga financira avstrijska vlada.
Ključne besede: podnebne spremembe, mesta, javni prostor, senzorska tehnologija, digitalizacija, ulično odvodnjavanje, padavinske vode, gospodarjenje z vodami
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 447; Prenosov: 240
Celotno besedilo (371,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
